Evropska
ZDA z EU dosegle pomemben dogovor
01. 10. 2000 00.00
ZDA in Evropska unija so včeraj dosegle dogovor o odlogu štiri milijarde dolarjev vrednih gospodarskih sankcij proti ZDA v trgovinskem sporu zaradi neusklajenosti v obdavčitvi nekaterih ameriških izvoznih podjetij s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ob polnoči bi se namreč iztekel rok, ko bi morale ZDA svojo davčno zakonodajo uskladiti s pravili WTO, v skladu z današnjim dogovorom pa bo ameriški kongres imel za uskladitev zakonodaje čas do 1. novembra. EU se je tudi strinjala, da ne bo uvedla nobenih kazni dokler sodišče WTO v Ženevi ne bo ugotovilo, ali je nova ameriška davčna zakonodaja v skladu z mednarodno. Gre sicer za največji trgovinski spor, ki so ga ZDA izgubile na sodišču v Ženevi, ki je presodilo, da davčne olajšave ameriškim izvoznim podjetjem niso v skladu s pravili WTO.
Dovoljena združitev založbe EMI in AOL-a
30. 09. 2000 00.00
Evropska komisija naj bi preprečila 20 milijard dolarjev vredno ustanovitev mešanega podjetja glasbene založbe EMI in medijskega giganta Time Warner, dovolila pa naj bi 120 milijard dolarjev vredno združitev Time Warnerja z internetnim gigantom AOL. Evropska komisija naj bi dovolila tudi 34 milijard dolarjev vredno združitev podjetij Vivendi, Seagram in Canal Plus. Vse omenjene odločitve naj bi Evropska komisija po pisanju časnika Financial Times potrdila do 11. oktobra letos. Če bo združitev družbe EMI s Time Warner dokončno odpovedana, bo Evropska komisija izgubila glavni zadržek proti združitvi AOL in Time Warner. Ob dvojni združitvi bi namreč trojna naveza AOL-Time Warner-EMI imela na evropskem trgu monopolni položaj na področju glasbene industrije.
Manifesta dela obračune
30. 09. 2000 00.00
Evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3 je od 23. junija do 24. septembra v štirih ljubljanskih razstaviščih, na devetih mestnih lokacijah in prek TV Slovenija predstavil 59 umetnikov in skupin vseh generacij, a večinoma mlajših. V novinarskem središču so v tem času registrirali 651 novinarjev, od tega 463 tujih. Statistika, ki sta jo posredovala Cankarjev dom in organizacijski odbor za izvedbo Manifeste 3, kaže, da je bilo akreditiranih tujih novinarjev 12 odstotkov več kot med osamosvojitvijo Slovenije in 33 odstotkov več kot med obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Obiskovalcev so našteli sedem tisoč. Zaradi izjemnega odziva tujih medijev in dobrega obiska tujcev so organizatorji prepričani, da je "Manifesta 3 v krogih kulturne Evrope pustila globoko sled o kulturni zanimivosti gostiteljice ter da je ob umetniški ravni njen lep presežek tudi v promociji Ljubljane in Slovenije". Umetniška koordinacija projekta je bila v rokah kustosa Moderne galerije Igorja Zabela. Prva groba ocena finančnega stanja dan po zaprtju prizorišč Manifeste 3 kaže, da finančni načrt stroškov v višini 150 milijonov tolarjev ne bo presežen. Znano je, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo 60 milijonov tolarjev, mesto 31 milijonov tolarjev, preostalih 59 milijonov tolarjev bodo zagotovili glavni pokrovitelj Mobitel, Evropska unija in nekatere države, katerih umetniki so se udeležili bienala. Pokrovitelji so brezplačno opravili storitve ali zagotovili opremo v vrednosti 60 milijonov tolarjev.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Vlada v Bruselj poslala dopolnitve poročila o napredku
27. 09. 2000 00.00
Slovenska vlada je danes v Bruselj poslala dopolnitve svoje ocene o napredku države pri vključevanju v Evropsko unijo v zadnjem letu, ki jih bo Evropska komisija še upoštevala pri pripravi svojega rednega poročila o napredku držav kandidatk za EU. To bo letos po načrtih objavljeno 8. novembra. Pred njegovo dokončno pripravo pa se bo slovenska delegacija pod vodstvom Andreja Engelmana, namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve, prihodnji teden - 3. oktobra - v Bruslju sestala s predstavniki generalne direkcije za širitev pri Evropski komisiji pod vodstvom njenega direktorja Eneka Landabura. Svoje poročilo o napredku, ki Evropski komisiji služi kot ena od podlag za pripravo poročila o napredku kandidatk, je slovenska vlada sprejela in v Bruselj poslala konec junija. V njem je ocenila svojo pripravljenost na članstvo po treh oziroma štirih ključnih merilih za članstvo, ki so politična in gospodarska, sposobnost prevzema obveznosti članstva oziroma pravnega reda EU ter s tem povezana usposobljenost za njegovo izvajanje. V dopolnitvah Slovenija pravzaprav odgovarja na vprašanja Evropske komisije o vrsti tem, med drugim v okviru političnih kriterijev o napredku pri reformi javne uprave in izvajanju španskega kompromisa, v okviru gospodarskih kriterijev pa o fiskalni situaciji, razlogih za zmanjšanje naložb in neposrednih tujih investicijah.
Več denarja v letošnji ligi prvakov
25. 09. 2000 00.00
Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila, da si bodo klubi, ki sodelujejo v letošnji ligi prvakov, po koncu sezone lahko razdelili še večjo denarno pogačo kot lani. UEFA pričakuje, da bo med 32 klubov razdelila več kot 493 milijonov dolarjev, kolikor so najboljšim evropskim moštvom dodelili lani. Natančna vsota skupnih denarnih sredstev, namenjenih klubom, bo znana šele januarja 2001, ko bo UEFA dokončno potrdila sponzorske pogodbe in pravice do televizijskih prenosov. Tri četrtine zasluženega denarja bo UEFA namenila sodelujočim klubom, četrtino pa za pokritje stroškov in ostale nogometne programe.
Scheibner zahteval odpravo avnojskih sklepov
24. 09. 2000 00.00
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je danes v pozdravnem govoru ob prazniku sudetskih Nemcev v avstrijskem mestu Klosterneuburg poudaril, da evropska združitev ne temelji le na skupni valuti, temveč tudi na skupnih vrednotah, ki bi morale veljati za vse evropske države. Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner pa je v svojem govoru spet zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih sklepov v okviru pogajanj kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Spor med ministri EU
21. 09. 2000 00.00
Na izrednem zasedanju ministrov za promet EU v Luxembourgu je danes izbruhnil spor glede skupnega ukrepanja petnajsterice proti valu protestov, ki so jih po vsej Evropi sprožile visoke cene goriva.
43 milijonov evrov kazni za Opel Nederland B.V.
21. 09. 2000 00.00
Evropska komisija je od nizozemskega uvoznika avtomobilov znamke Opel, sicer hčerinskega podjetja General Motorsa Opel Nederland B.V., zahtevala, naj plača 43 milijonov evrov kazni, ker je državljanom ostalih članic Evropske unije preprečeval nakup avtomobilov te znamke na Nizozemskem in, kot opozarjajo na komisiji, s tem oviral eno največjih ugodnosti notranjega trga - možnost nakupa cenejših izdelkov v drugi članici unije. Konkretno pri nakupu avtomobilov velja, da jih lahko državljani kupijo kjerkoli na območju unije, davke pa plačajo v državi, kjer avto registrirajo. Na Nizozemskem so avtomobili brez davka precej cenejši kot v nekaterih drugih članicah, na primer v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Preiskavo proti nizozemskemu uvozniku avtomobilov znamke Opel je Evropska komisija sprožila na podlagi pritožb potrošnikov ter nedovoljeno oviranje nakupa ugotovila v obdobju od leta 1996 do 1998.
Koštunica in Milošević v sklepni fazi
20. 09. 2000 00.00
Danes opolnoči začne v Zvezni republiki Jugoslaviji veljati predvolilni molk pred nedeljskimi volitvami, predvolilna kampanja pa je dosegla svoj sklepni del. Koštunica še vedno vodi pred Miloševićem, po nekaterih javnomnenjskih raziskavah tudi za 21 odstotkov. Predsedniški kandidat Demokratične opozicije Srbije Vojislav Koštunica je sinoči pred približno 70.000 Beograjčani, kolikor se jih je zbralo pred poslopjem jugoslovanske skupščine, povedal, da so volitve 24. septembra priložnost za začetek drugačnega življenja v drugačni Srbiji. Koštunica je za sedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića dejal, da se obnaša kot "sonce" oziroma kot "kralj", ki pravi, da bo "po njem potop". Predsedniški kandidat DOS je še zatrdil, da nima namena preurejati sveta, ampak bi želel skupaj z ljudstvom preurediti Jugoslavijo, ki naj postane povprečna, normalna evropska država, svobodna v odnosu do zunanjega sveta, torej neodvisna. Na osrednjem shodu DOS so se Beograjčanom predstavili njeni glavni kandidati za spodnji in zgornji dom skupščine ZRJ, med katerimi so tudi voditelji vseh osemnajstih strank, združenih v to opozicijsko zvezo, vendar je bil Koštunica edini govornik. Beograjčane je poleg drugih gostov iz javnega in kulturnega življenja prestolnice pozdravil tudi znani gledališki in filmski igralec Miodrag Petrović Čkalja. Na drugem delu prestolnice, v Novem Beogradu, pa je imel svoj sklepni nastop predsedniški kandidat levice (SPS-JUL) Slobodan Milošević, ki naj bi se ga po zatrjevanju državnih medijev udeležilo 20.000 ljudi. Promet v Novem Beogradu je bil zaradi tega močno moten, saj se je prostor pred Palačo federacije in pred napol porušeno stolpnico nekdanjega CK ZKJ, blizu katerega je nova športna dvorana Limes, ki jo je odprl jugoslovanski predsednik, spremenil v ogromno parkirališče. Na njem je bilo videti najmanj sto avtobusov, ki so pripeljali udeležence na shod levice iz vseh krajev Srbije. Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na konvenciji Socialistične stranke Srbije v Beogradu izjavil, da bodo nedeljske volitve neke vrste referendum, na katerem se bodo volilci odločili, ali bodo še naprej živeli kot svobodni ljudje ali pa bodo deležni usode statusa kolonialne države, zasužnjene tako v svetu kot v sosedstvu. V sredo je Miloševića 
IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva
20. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.
Kločkovi svetovni rekord
16. 09. 2000 00.00
Ukrajinka Jana Kločkova je na 400 metrov mešano izboljšala svetovni rekord Kitajke Yan Chen iz Šangaja leta 1997. Nova najboljša znamka je zdaj 4:33,59. Japonska tekmovalka Yasuko Tajimo si je izborila srebrno medaljo s časom 4:35,96, Romunka Beatrice Caslaru pa bronasto medaljo z rezultatom 4:37,18.
Na listi Nove stranke večinoma ženske
15. 09. 2000 00.00
Nova stranka (Nova), ki bo nastopila v vseh volilnih enotah, je edina stranka, ki bo imela na kandidatni listi večinoma ženske, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Gorazd Drevenšek, ki je skupaj s tiskovno predstavnico Barbaro Rebolj in tajnikom Blažem Babičem ponovno predstavil ključne točke njihovega volilnega programa. Stranka se po njihovih besedah zavzema za politiko enakopravnosti, ustreznejšo socialno politiko, sodoben izobraževalni sistem in vojaško nevtralnost Slovenije. Ena njihovih ključnih točk pa je tudi evroskepticizem. Po njihovem je Evropska unija zasnovana na diskriminatornem načelu, saj pravila igre niso enaka za vse, zato bi Slovenija morala pretehtati smiselnost dosedanjega vključevanja vanjo.
Korupcija v Sloveniji
13. 09. 2000 00.00
Te dni je v Sloveniji delegacija Sveta Evrope - GRECO za boj proti korupciji, ki bo ocenjevala stanje na področju zakonodaje in boja proti korupciji v naši državi. Mednarodna organizacija Transparency International pa je danes objavila nove podatke iz raziskave o korupciji v 90 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji. Korupcija ni samo podkupovanje z denarjem, korupcija ima veliko pojavnih oblik, zadeva pa predvsem dojemljivost politikov in uradnikov, da na nezakonit in moralno nesprejemljiv način vplivajo na politične in gospodarske odločitve. Boštjan Horvat, predstavnik Transparency Int. Slovenija, je kot primer različnega pojmovanja korupcije omenil primer, ko nekdo recimo ima diplomatski potni list in je istočasno v nadzornem svetu neke banke - ta stvar enostavno ni kaznivo dejanje, pri nas je to povsem legalno. Ampak nad takimi stvarmi se na zahodu zelo zgražajo. To je za njih nepojmljivo, je dejal.
Slovenija se bo pogajala o programu Sapard
12. 09. 2000 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franca Buta bo na jutrišnjem zasedanju Stalnega odbora za podeželje in agrarne strukture Evropske komisije v Bruslju predstavila slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Slovenski program razvoja podeželja vsebuje štiri prednostna področja sofinanciranja: investicije na kmetijo, lokalno infrastrukturo, prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. Če bo slovenski program potrjen, bo Slovenija korak bližje k črpanju predpristopne pomoči EU iz programa Sapard.
Protesti proti visokim cenam goriva se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah tudi danes potekajo protesti proti visokim cenam goriva. Medtem ko je v Franciji cestnih zapor manj, so se v Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem protesti okrepili. Protestniki zahtevajo znižanje davkov na gorivo, k čemur mora dati soglasje tudi Evropska komisija v Bruslju. Njen predstavnik, evropski komisar za gospodarstvo in finance Pedro Solbes, je danes zatrdil, da komisija zaradi visokih cen goriva ne predvideva znižanja davkov, saj da bi bila to slaba rešitev tako za gospodarstvo kot za okolje.
Pobuda o ustanovitvi Istrske pokrajine
11. 09. 2000 00.00
Poslanec v DZ Aurelio Juri (ZLSD) je na županji in župana treh obalnih občin naslovil pobudo o ustanovitvi Istrske pokrajine. Župani so že izrazili podporo predlogu na nedavnem rednem koordinacijskem sestanku, o nadaljevanju postopka za vložitev predloga zakona o Istrski pokrajini pa bodo odločali občinski sveti občin Piran in Izola ter mestne občine Koper.
Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless
07. 09. 2000 00.00
Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.
Papandreu obiskal Beograd
07. 09. 2000 00.00
Včeraj je v jugoslovansko prestolnico prispel grški zunanji minister George Papandreu. Danes se bo srečal z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, s srbskim predsednikom Milanom Milutinovićem in vodjo diplomacije Živadinom Jovanovićem, sestal pa naj bi se tudi z glavnim kandidatom srbske opozicije za novega predsednika ZRJ Vojislavom Koštunico, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Papandreu je prvi zunanji minister katere od držav članic EU in zveze NATO, ki je obiskal ZRJ po lanskih napadih Severnoatlantskega pakta.
Protesti in blokade v Franciji
07. 09. 2000 00.00
Po neuspehu prvega kroga pogajanj med združenji francoskim kmetov in vlado v Parizu glede davčnih olajšav v zameno za visoke cene goriva se je položaj danes še zaostril, še zlasti pred predorom pod Rokavskim zalivom, kjer so jezni kmetje skušali blokirati vzhod v predor med severno Francijo in Veliko Britanijo. Kmetje so napovedali, da bodo za nedoločen čas zaprli predor na francoski strani. Medtem se po vsej Franciji širijo protestne akcije avtoprevoznikov in taksistov. Do poldneva je francoska služba za nadzor cest naštela več kot 50 protestnih akcij in 102 zapori dovozov rafinerij in skladišč z gorivom s strani avtoprevoznikov in taksistov, kar je še povečalo težave z oskrbo goriva na bencinskih črpalkah. Stavko kmetov, avtoprevoznikov in taksistov so prvič močno občutili tudi na francoskih regionalnih letališčih. V Lyonu in Nici so morali zaradi pomanjkanja goriva odpovedati številne lete. Na stotine taksistov je ohromilo promet med pariškima letališčema Charles de Gaulle in Orly v smeri središča mesta, poleg tega pa tudi pomembno povezavo Pariz-Strasbourg.
Jedrska energija ostaja v EU
07. 09. 2000 00.00
Jedrska energija bo v predvidljivi prihodnosti ostala pomemben del energetskega sektorja, ugotavlja v danes objavljenem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah Evropska komisija. Šest kandidatk, vključno s Slovenijo, ima jedrske reaktorje, ki so primerni za delovanje do izteka njihove tehnične življenske dobe. Jedrska elektrarna v Krškem v to kategorijo spada zato, ker je grajena z zahodno tehnologijo, iz istega razloga tudi nuklearka v romunski Cernavodi. Ostale nuklearke, naštete v tej skupini, so bile sicer grajene s sovjetsko tehnologijo, vendar jih je moč modernizirati do sprejemljive varnostne ravni, je zapisano v poročilu.
Bajuk sprejel Nicolo Mancina
05. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je danes sprejel predsednika italijanskega senata Nicolo Mancina, ki je na uradnem obisku v Sloveniji, ter se mu zahvalil za dosedanje aktivnosti italijanske vlade in države pri sprejemanju zaščitnega zakona v italijanski poslanski zbornici.
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Sankcije proti Avstriji neosnovane
04. 09. 2000 00.00
Poročilo treh modrecev o političnih razmerah v Avstriji, ki ga bodo konec tedna predali francoskemu predsedniku Chiracu, naj bi bilo za Dunaj ugodno, piše avstrijski tednik Format.
Izžrebali skupine za klubske pokale v vaterpolu
03. 09. 2000 00.00
Na Malti so izžrebali kvalifikacijske skupine za vse tri evropske klubske pokale v vaterpolu. Nasprotniki Triglav Živil iz Kranja, aktualnih slovenskih prvakov, bodo na poti do predkroga lige prvakov Hapoel iz Tel Aviva, ki je tudi gostitelj turnirja, ukrajinski Azov Mariuopol ter britanski Lancaster City. V pokalu Evropske plavalne zveze (LEN) bo imela Slovenija dva predstavnika. Mariborska Probanka Leasing se bo v Grčiji merila z gostitelji Vouliagmenijem, romunsko Clisul Oradeo, nemškim Bayerjem iz Uerdingena ter turškim Yuzme iz Carigrada, vaterpolisti Kopra pa bodo odpotovali v Belgijo, kjer bodo moči merili z domačim Qutigenom, italijansko Brescio, madžarskim Szentesom ter ENKA-jem iz Turčije.
Srečanje zunanjih ministrov EU
03. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri držav članic Evropske unije (EU) na neformalnem srečanju v francoskem Evianu danes razpravljajo o prihodnosti Evrope z ozirom na načrtovane institucionalne reforme, s katerimi se bo povezava pripravila na širitev. Razpravo o evropski prihodnosti sta z nizom predlogov pred meseci sprožila nemški zunanji minister Joschka Fischer in francoski predsednik Jacques Chirac.
Izžrebane skupine za EP
02. 09. 2000 00.00
Na Malti so izžrebali kvalifikacijske skupine za vse tri evropske klubske pokale v vaterpolu. Nasprotniki Triglav Živil iz Kranja, aktualnih slovenskih prvakov, bodo na poti do predkroga lige prvakov Hapoel iz Tel Aviva, ki je tudi gostitelj turnirja, ukrajinski Azov Mariuopol ter britanski Lancaster City.
EU odobrila zdravilo proti raku
31. 08. 2000 00.00
Evropska unija je odobrila uporabo izdelka švicarskega farmacevtskega podjetja Roche, s katerim zdravijo raka na dojki, so sporočili predstavniki podjetja. Uporaba Herceptina je že eno leto dovoljena v Švici, zdravilo pa se uporablja za zdravljenje hudih oblik raka dojke z metastazami. S tem zdravilom se možnosti za ozdravitev povečajo za 40 odstotkov, če bolnica jemlje zdravilo ob hkratni kemoterapiji. Herceptin je Roche razvil v ameriškem laboratoriju Genentech, v ZDA pa so ga odobrili leta 1998.