Evropska
Bruselj za 60-odstotno povečanje sredstev za izobraževanje
01. 06. 1998 11.34
Po najnovejšem predlogu naj bi Evropska unija skupna sredstva za izobraževanje, usposabljanje in mladino v obdobju od 2000 do 2004 povečala za 60 odstotkov. Skupaj naj bi imelo od novih programov koristi 2,5 milijona državljanov EU, kar je dvakrat več kot danes.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Evropske družbe so največji investitorji na Japonskem
01. 06. 1998 08.54
V poslovnem letu 1997/98, ki se je končalo konec marca, so japonske družbe po podatkih finančnega ministrstva v tujini investirale 48,2 milijarde dolarjev. V primerjavi z letom prej so naložbe porasle za dobrih 22 odstotkov, največ kapitala pa je odšlo v Severno Ameriko, in sicer 40 odstotkov ali 2,62 milijarde jenov, kar je za 1,2 odstotka več kot leto prej.
V Makedoniji tujih vlaganj za 6,2 milijona dolarjev
30. 05. 1998 09.39
Makedonski statistični inštitut je sporočil, da so v Makedoniji tuja vlaganja dosegla 6,2 milijona ameriških dolarjev. Razvite države so v Makedonijo investirale 5,8 milijona dolarjev, 362.000 dolarjev pa države v razvoju. Največja tuja vlagateljica v Makedoniji je Evropska unija, ki je v 63 poslih investirala 5,4 milijona dolarjev. Države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije, pa so z 267.000 dolarji največje vlagateljice med razvijajočimi se državami. Največ sredstev so tuji investitorji vložili v industrijo in rudarstvo, in sicer 76 odstotkov, 14 odstotkov v trgovino, v promet pa šest odstotkov vseh vlaganj.
7 milijonov dolarjev posojila za BiH
28. 05. 1998 09.37
Svetovna banka je napovedala dodelitev novega posojila BiH v višini 7 milijonov dolarjev. Sredstva bodo namenjena za obnovo bosanske lesarske industrije ter za vzdrževanje in izkoriščanje gozdov. Projekt bo sofinancirala Evropska unija, ki bo prispevala nekaj manj kot 8 milijonov dolarjev.
Bruselj in Washington za tesno sodelovanje v boju proti protipehotnim minam
27. 05. 1998 12.11
Evropska komisija in ameriška administracija sta se dogovorili za tesno medsebojno sodelovanje pri razvijanju modernih tehnologij za odstranjevanje protipehotnih min.
Italija med vodilnimi po obsegu sive ekonomije
26. 05. 1998 08.12
Italija ima zadnja štiri leta najvišji delež sive ekonomije med 16 državami, ki jih je obravnaval inštitut univerze v Linzu. V letu 1997 je obseg dela na črno v Italiji dosegel 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Takoj za njimi so se uvrstile Španija, Belgija, Švedska in Norveška. Najmanj težav s tem problemom pa imata Švica z 8,1 odstotka in Avstrija z 8,9 odstotka.
Davek na dodano vrednost za učinkovitejši davčni sistem in vstopnica v Evropsko unijo
24. 05. 1998 11.32
Davek na dodano vrednost in neposredni problemi ob njegovi uvedbi so bili glavna tema včerajšnjega tretjega in obenem zadnjega dne srečanja udeležencev Društva davčnih svetovalcev Slovenije. Po predlogu zakona o trošarinah in zakonu na dodano vrednost naj bi oba začela veljati prvega julija prihodnje leto predvsem zato, ker naj bi bilo takrat več primernega časa za prehod od sedanjega sistema prometnih davkov k sistemu davka na dodano vrednost.
Seminar o vključevanju Slovenije v EU
24. 05. 1998 11.15
V Kranjski Gori se nadaljuje tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane v sodelovanju z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.
V Kranjski Gori tridnevni seminar o EU in vključevanju Slovenije
23. 05. 1998 11.45
V Kranjski Gori se je poteka tridnevni seminar Evropska unija in vključevanje Slovenije, ki ga prireja Kalandrovo društvo iz Ljubljane skupaj z Združeno listo socialdemokratov, inštitutom Karl Renner z Dunaja in Fondacijo Friedrich Ebert iz Nemčije. Na seminarju sodeluje 40 udeležencev.
Sončni mrk bo najbolj viden v Romuniji
23. 05. 1998 10.49
V Romuniji se že veselijo zadnjega sončnega mrka v tem tisočletju. Mrk, ki bo nastopil 11. avgusta 1999, naj bi v Romunijo privabil več kot 500.000 radovednežev oziroma trikrat več, kot je to državo turistov obiskalo lani. Takrat bo luna za dve minuti in 23 sekund popolnoma prekrila sonce.
V EU leta 2002 verjetno uvedba novega mobilnega komunikacijskega sistema
20. 05. 1998 11.13
Evropska unija bo leta 2002 predvidoma uvedla nov sistem mobilnega komuniciranja. Gre za univerzalni telekomunikacijski sistem (UTMS), ki bo poleg mobilne telefonije omogočil brezčični dostop do široke palete internet in multimedijskih uslug.
EU svari Poljsko pred vodenjem pri pogajanjih z Brusljem
19. 05. 1998 16.56
Evropska unija je Poljsko posvarila, naj pri pridružitvenih pogajanjih z Brusljem ne poskuša voditi. "To so posebna pogajanja. Ne gre za to, da ena stran zmaga," je po današnjih pogovorih s člani poljske vlade v Varšavi povedal vodja pogajalcev EU s pridružitvenimi kandidatkami, Nikolaus van der Pas. Dodal je, da bi morala Poljska svoja stališča kar najbolj konkretno predstaviti in prepričati EU z vidnimi reformami.
Ministri EU za finance prvič o proračunu za 1999
19. 05. 1998 16.14
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Osnutek, ki ga je aprila predstavila Evropska komisija, predvideva porabo v višini 96,9 milijarde in prilive v višini 86,3 milijarde evrov.
EIB Palestincem namenja posojilo v višini 35 milijonov ecujev
19. 05. 1998 08.14
Evropska investicijska banka je palestinskim oblastem namenila posojilo v višini 35 milijonov ekujev za obnovo in modernizacijo električnega distribucijskega sistema v Gazi in na Zahodnem bregu. 20-letno posojilo je banka Palestincem namenila v okviru programa evropsko-sredozemskega partnerstva. Glede na okvirni sporazum med EIB in palestinskimi oblastmi, ima banka na voljo 250 milijonov ekujev za financiranje gospodarsko-razvojnih projektov na palestinskih območjih.
EIB Palestincem namenja posojilo v višini 35 milijonov ekujev
18. 05. 1998 10.35
Evropska investicijska banka je palestinskim oblastem namenila posojilo v višini 35 milijonov ekujev za obnovo in modernizacijo električnega distribucijskega sistema v Gazi in na Zahodnem bregu. Dvajsetletno posojilo je banka Palestincem namenila v okviru programa evropsko-sredozemskega partnerstva. Glede na okvirni sporazum med EIB in palestinskimi oblastmi ima banka na voljo 250 milijonov ekujev za financiranje gospodarsko-razvojnih projektov na palestinskih območjih
EU: Trije milijoni ekujev za Črno goro
15. 05. 1998 15.33
Evropska unija bo s Črno goro prihodnji ponedeljek, 18. maja, v Bruslju podpisala sporazum o dodelitvi treh milijonov ekujev unijine pomoči Podgorici.
Podpisana deklaracija o podpori predpristopni strategiji slovenske carinske in davčne administracije
14. 05. 1998 15.59
Komisar za notranji trg Evropske unije Mario Monti se je po odprtju konference Integracija Slovenije v notranji trg EU srečal z ministrom za finance Mitjo Gasparijem. Po končanih pogovorih sta vodja oddelka za mednarodne zadeve v generalnem direktoratu za carine in posredno obdavčevanje Alberto Oyarzabal in državna sekretarka na ministrstvu za finance Milojka Kolar podpisala deklaracijo o podpori predpristopni pripravljalni strategiji slovenske carinske in davčne administracije.
Evropska komisija zadovoljna z nacionalnimi zaposlovalnimi načrti
13. 05. 1998 15.58
Evropska komisija je danes na seji v Strasbourgu sprejela poročilo, v katerem ugotavlja, da predlogi nacionalnih zaposlovalnih načrtov članic petnajsterice kljub nekaterim pomanjkljivostim kažejo na skupno zavezanost unije, da stori konkreten napredek v boju proti brezposelnosti.
EU močno podpira ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča
13. 05. 1998 10.07
Evropska komisija bo za ustanovitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) namenila 390.000 ekujev. Denar bo dobila nevladna organizacija Ni miru brez pravice, ki si prizadeva, da bi Združeni narodi sprejeli ustrezno mednarodno pogodbo o ustanovitvi ICC.
EBRD financira energetske projekte v Romuniji
13. 05. 1998 08.14
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je namenila 110 milijonov dolarjev za energetske projekte, ki jih je pripravila romunska vlada. Sedemdeset milijonov dolarjev naj bi namenili izgradnji kombinirane elektrarne-toplarne v bližini romunske prestolnice, ostalih 40 milijonov dolarjev pa porabili za posodobitev distribucije električne energije. EBRD je doslej že odobrila 200 milijonov dolarjev za modernizacijo treh romunskih termoelektrarn.
Evropska komisija parlament poziva, naj podpre prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov
12. 05. 1998 16.03
Pred današnjim glasovanjem v Evropskem parlamentu o predlogu za postopno uvedbo prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, je Evropska komisija evroparlamentarce znova pozvala, naj sprejmejo pozitivno stališče do predloga.
EU in EBRD ustanovili poseben sklad za Bolgarijo
08. 05. 1998 14.56
Evropska unija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta ustanovili poseben post-privatizacijski investicijski sklad za Bolgarijo, iz katerega bo črpan denar za razvoj malih in srednjih podjetij, tako privatiziranih kot na novo ustanovljenih.
Dnevi slovenske informatike v Portorožu
07. 05. 1998 08.18
V kongresnem centru portoroškega hotela Emona se je včeraj popoldne začelo 5. redno letno posvetovanje Dnevi slovenske informatike, ki je letos posvečeno odnosu med znanostjo, stroko in podjetništvom. Poleg 300 domačih informatikov in približno 60 avtorjev referatov, se ga udeležujejo tudi tuji strokovnjaki za to področje.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Dogovor o predsedniku ECB dosežen?
02. 05. 1998 09.48
Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.
EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti
30. 04. 1998 14.52
Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.
Davčne prevare naraščajo
30. 04. 1998 10.18
Evropska komisija ugotavlja, da je bilo lani opaziti naraščanje davčnih prevar v Evropski uniji, ki niso bile omejene na osamljene primere, temveč kažejo na omrežja organiziranega kriminala. Leta 1996 so bile zaradi davčnih prevar članice petnajsterice prikrajšane za 4,8 milijarde ekujev prilivov, od tega 3,3 milijarde pri tobaku in 1,5 milijarde pri alkoholu. Evropska komisija, ki izraža zaskrbljenost nad obsegom neodkritih primerov davčnih prevar, je zato predlagala paket ukrepov, med temi uvedbo računalniškega nadzornega sistema. Danes mora biti pošiljka blaga, ki kroži med državami unije, opremljena z ustrezno dokumentacijo, vendar pa nacionalne oblasti od zadevnih držav ne dobijo vnaprejšnje informacije o določeni pošiljki na svojem ozemlju. Komisija zato meni, da bi z ustreznim računalniškim sistemom lahko odpravili to slabost in zmanjšali tveganje pojavov finančnih utaj.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.