Evropske igre
Hud poraz ljubljanskih rokometašev
01. 12. 2002 00.00
Rokometaši Mobitela Prul 67 so v četrtem krogu evropske lige prvakov (skupina C) v gosteh izgubili z ruskimi Čehovskimi Medvedi z 22:33 (11:17). V drugi tekmi je francoski Montpellier na Češkem premagal Banik iz Karvine s 26:23 (12:10).
Tudi v drugo boljši Celjani
17. 11. 2002 00.00
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v povratni tekmi 3. kroga evropskega pokala pokalnih zmagovalcev premagali izraelski Hapoel Rishon Le Zion z 31:26 (18:10). Prva tekma se je končala z zmago celjskega moštva z 38:19 (20:8).
Šahovska olimpiada uradno odprta
25. 10. 2002 00.00
Na Bledu se je začela 35. šahovska olimpiada, ki bo potekala do 10. novembra. Gostila bo rekordno število udeležencev iz preko 140 držav pri moških in 100 držav v ženski konkurenci. Udeležuje se je več kot 2.200 šahistov, spremljevalcev in novinarjev.
Riquelme v nemilosti van Gaala
22. 10. 2002 00.00
Najboljši nogometaš Južne Amerike v zadnjih dveh letih, Juan Roman Riquelme, v Barceloni ne preživlja lepih trenutkov, saj mu trener katalonskega velikana, Nizozemec Louis van Gaal, ne dovoli igrati.
Dvoboj Rusija - Gruzija šele prihodnje leto
16. 10. 2002 00.00
Nogometni zvezi Rusije in Gruzije sta se dogovorili, da bosta kvalifikacijske tekme za Euro 2004 odigrali prihodnje leto. Reprezentanci sta se že srečali minulo soboto, tekma pa je bila zaradi izpada električnega toka na stadionu v Tbilisiju prekinjena po 40 minutah igre.
Svetovno gospodarstvo po 11. septembru: Bush v precepu
05. 09. 2002 00.00
Po zadnjih bojnih krikih iz Bele hiše se svet spet pogosteje ozira po ceni črnega zlata. Sodček nafte zadnje dni niha okrog 27 USD. Občasno cena kratkoročno poskoči, vendar so to ponavadi le kratkoročni odzivi na izjave pregretih uslužbencev ameriške administracije. Naftni trg je od zunaj videti stabilen, vse skupaj pa se lahko zelo hitro spremeni. Cena nafte bo namreč pomembno vplivala na zdravje svetovnega gospodarstva, posledično tudi na Slovenijo.
Začenja se boj za EP
06. 09. 2002 00.00
Jutri se začnejo nogometne tekme za nastop na EP, ki bo leta 2004 na Portugalskem. V kvalifikacije vstopa 50 reprezentanc, ki so razdeljene v deset skupin.
Neporaženi le še Američani in Argentinci
04. 09. 2002 00.00
Moštvi Argentine in ZDA sta po petih nastopih na košarkarskem SP neporaženi. Obe sta si že zagotovili mesto v četrtfinalu, o najboljšem izhodiščnem položaju pa bo odločal njun dvoboj zadnjega.
Začetek SP v košarki
30. 08. 2002 00.00
V ameriškem Inadinapolisu se je začelo 14. svetovno prvenstvo za košarkarje, ki je že prineslo dve presenečenji. Rusi so izgubili z Novo Zelandijo, Turki s Portoričani, ostali favoriti pa niso imeli težjega dela.
Spominska slovesnost v Münchnu
11. 08. 2002 00.00
V Münchnu so ob zaključku evropskega prvenstva v atletiki pripravili slovesnost, na kateri so se spomnili enega od najbolj temnih poglavij športne zgodovine, atentata na izraelske športnike na OI leta 1972 v Münchnu.
LDS podprla Drnovškovo odločitev
13. 07. 2002 00.00
Premier Janez Drnovšek je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da bo na mestu predsednika vlade do decembra ostal predvsem zaradi pogajanj z EU in Natom. Na svetu stranke LDS so podprli predsednikovo odločitev.
Srečanje evropskih generalnih tožilcev
13. 05. 2002 00.00
V Ljubljani poteka tretja vseevropska konferenca generalnih tožilcev držav članic Sveta Evrope. Posebna pozornost je namenjena specializaciji tožilcev za gospodarski in finančni kriminal, s čimer se že vse od osamosvojitve spopadamo tudi v Sloveniji.
Rop in Gaspari v Washingtonu
21. 04. 2002 00.00
Slovenski finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari sta na srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu pozitivno ocenila zadnje poročilo o gospodarskih politikah Slovenije.
EU sprožila postopek pri STO
07. 03. 2002 00.00
Evropska komisija je sprožila postopek v Svetovni trgovinski organizaciji proti ameriški odločitvi o visokih carinah na uvoz jekla v ZDA.
Rokometašice Krima izgubile
27. 01. 2002 00.00
Rokometašice Krima Ete Neutro Robertsa so v 3. krogu lige prvakinj v skupini D v gosteh izgubile s poljskim Montexom iz Lublina s 26:32. V 4. krogu bo ljubljanska ekipa gostovala pri makedonskemu Kometalu iz Skopja.
Ne gre za zastraševanje
16. 01. 2002 00.00
O predlogu vlade, da naj bi državni zbor, na četrtkovi izredni seji, iz zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih izbrisal varovalno zakonsko določbo za zaščito domače farmacevtske industrije, smo se pogovarjali z ministrom za zdravje <strong>Dušanom Kebrom</strong>.
Zmaga Krimovk v Volgogradu
12. 01. 2002 00.00
Rokometašice Krima Ete Neutro Robertsa so v uvodni tekmi lige prvakinj v skupini D s 24:22 (9:10) premagale Akvo Volgograd. Prihodnjo soboto bodo Krimovke doma gostile Kometal iz Skopja.
Plačal z denarjem iz monopolija
05. 01. 2002 00.00
Natakar v neki kavarni na jugu Francije je nasedel gostu, ki je plačal z bankovcem za pet evrov iz igre monopoli.
Velenjčani z Rusi, Korošci z Nemci
20. 11. 2001 00.00
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali pare osmine finale evropskih pokalov. V bobnih sta bila tudi dva slovenska predstavnika, ki pa ju za morebitni vstop v četrtfinale čaka težko delo.
Globalizacija: zmote in prenagle sodbe
14. 11. 2001 00.00
Antiglobalisti se zavzemajo za cilje, s katerimi bi se strinjala tudi velika večina ekonomistov, celo tistih, ki jih pri nas imenujejo »neoliberalisti«.
Politične igre pri javnem razpisu?
24. 10. 2001 00.00
Ker naj bi bili izbrani izvajalci za izgradnjo celjske čistilne naprave znani, še preden jih je potrdila Evropska komisija, bo celjski župan predlagal razveljavitev razpisa.
Na Bledu o varstvu okolja
15. 10. 2001 00.00
Na Bledu se začenja uradni del evropske regionalne konference pogodbenic Ramsarske konvencije o ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.
Uvod v INFOS 2001
02. 10. 2001 00.00
Konec preteklega tedna je potekal drugi seminar za vodilne delavce, ki ga je pripravilo podjetje INFOS. Seminar je bil uvod v najpomembnejšo sejemsko-izobraževalno prireditev v Sloveniji, INFOS 2001.
Italijani v finalu
15. 09. 2001 00.00
Odbojkarji Italije so prvi finalisti evropskega prvenstva v Ostravi, saj so s 3:0 premagali reprezentanco Češke.
Slovenija v najtežji skupini
09. 09. 2001 00.00
Pri žrebu za kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo v košarki leta 2003 Slovenija ni imela sreče, saj je bila izžrebana v daleč najtežjo skupino.
Luksemburški tisk o Drnovškovem obisku
30. 05. 2001 00.00
Luksemburški tisk je ob včeraj končanem dvodnevnem uradnem obisku slovenskega premiera Janeza Drnovška veliko pozornosti posvetil Sloveniji, njenim dosežkom na poti v Evropsko unijo in vprašanju prehodnih obdobij pri prostem pretoku delovne sile po širitvi unije. Luksemburg je za Slovenijo zgled, izjavo slovenskega premiera povzemajo luksemburški časniki, ki Drnovška označujejo kot številko ena slovenske politike.
Konferenca o širitvi EU v Gradcu
19. 04. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta v Gradcu odprla slovensko-avstrijsko konferenco o širitvi Evropske unije in sosedskih odnosih, z naslovom Stari sosedje - novi prijatelji. Predsednika vlad sta napovedala, da bo Slovenija postala članica Evropske unije najpozneje do leta 2004.
Vlaganja v zakonu o telekomunikacijah
06. 03. 2001 00.00
V ospredju včerajšnje javne predstavitve mnenj k predlogu zakona o telekomunikacijah, ki jo je odbor Državnega zbora za gospodarstvo sklical na zahtevo četrtine članov odbora, je bilo vprašanje prekomernih vlaganj, ki so jih posamezniki in lokalne skupnosti vložili v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Vlagatelji, ki so pred nekaj dnevi ustanovili svoje združenje, so tako med drugim poudarili, da bi moral nov zakon vsebovati tudi 64. člen trenutno veljavnega zakona o telekomunikacijah, ki določa, da so ti upravičeni do povračila prekomerno vplačanih vložkov.
Petrinova zavrača očitke
26. 02. 2001 00.00
Energetski trg se bo začel odpirati postopno. Najpomembnejše pa je, da bodo do 15. aprila čimbolj izenačili pravila igre za vse udeležence, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Sicer v prvih šestih mesecih ni pričakovati pomembnejšega prometa. Dejanski razcvet trgovanja je realno pričakovati najpozneje z začetkom leta 2003, ko se bo slovenski trg odprl tudi za tujo energijo. O uredbi o licencah, ki jih bo podeljevala agencija za energetiko, bo vlada najverjetneje odločala v štirinajstih dneh. Najkasneje do 20. marca pa naj bi bile znane cene za uporabo energetskega omrežja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.