FINANČNE
Kirijenko: Rusija ne bo imela težav pri vračanju posojil
14. 07. 1998 10.15
Ruski premier Sergej Kirijenko je ob zaključku obiska na Japonskem danes dejal, da Rusija ne bo imela težav pri vračanju novega svežnja mednarodnih posojil, ki jih je država prejela za stabilizacijo gospodarstva. Kirijenko je pozdravil ponedeljkov dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in ostalimi posojilodajalci za posojilo v vrednosti 17,1 milijarde dolarjev, ki naj bi Rusiji pomagalo premostiti najhujše finančne težave.
Rusija bo do konca leta 1999 prejela skupno 22,6 milijarde dolarjev pomoči
14. 07. 1998 08.18
Rusija bo do konca leta 1999 dobila za 22,6 milijarde dolarjev mednarodne finančne pomoči. Samo do konca letošnjega leta bo prejela 14,7 milijarde dolarjev, je sporočil Anatolij Čubajs, predstavnik Rusije v pogajanjih z mednarodnimi finančnimi ustanovami.
Kirijenko na obisku na Japonskem
13. 07. 1998 17.38
Ruski premier Sergej Kirijenko je danes začel dvodnevni uradni obisk na Japonskem, v okviru katerega naj bi se pogovarjal predvsem o pridobitvi finančne pomoči. Kirijenko naj bi se sestal z japonskim kolegom Keizom Obušijem in poslovneži, pa tudi s premierom Rjutarom Hašimotom. Kirijenko se bo pogovarjal predvsem o novem japonskem posojilu in japonskih vlaganjih v Rusijo.
Zunanji ministri EU prvič pod predsedovanjem Avstrije
13. 07. 1998 16.51
Zunanji ministri Evropske unije so se danes v Bruslju prvič sestali pod predsedovanjem Avstrije. Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel bo kolegom podrobneje predstavil program predsedstva, vključno s širitvenimi načrti. Viri predsedstva so že napovedali, da si bo Avstrija od ostalih držav prizadevala dobiti soglasje, da bi prvi pogajalski sestanek s kandidatkami na ravni vodij diplomacij priredili 10. novembra letos.
Kirijenko zaskrbljen zaradi zaostrovanja finančne krize
10. 07. 1998 10.29
Ruski premier Sergej Kirijenko je danes v nagovoru v zgornjem domu parlamenta izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja finančne krize v državi. Kirijenko je člane sveta federacije pozval, naj zato podprejo ukrepe za izboljšanje finančnega položaja.
Tomaž Perovič imenovan za mednarodnega administratorja RTV BiH
09. 07. 1998 12.18
Visoki predstavnik za izvedbo Daytonskega sporazuma Carlos Westendorp je včeraj za mednarodnega administratorja Radia in televizije Bosne in Hercegovine imenoval Slovenca Tomaža Peroviča. Za enajstega člana začasnega upravnega odbora RTV BiH so Peroviča imenovali na podlagi njegovih dolgoletnih izkušenj v novinarstvu in oblikovanju televizijskih programov na Televiziji Slovenija in Pop TV. Preostalih deset članov sta imenovala člana predsedstva BiH Alija Izetbegović in Krešimir Zubak, predvidoma ta teden pa jih mora potrditi še Westerndorp. V skladu z določili o preoblikovanju RTV BiH naj bi mednarodni administrator sodeloval pri zagotavljanju finančne in tehnične podpore, nujne za obnovo bosansko-hercegovskega radia in televizije. Mednarodni posrednik poudarja, da pri televizijskem programu, ki ga financirajo državljani, ne sme biti nikakršnega političnega vpliva, jasna pa morajo biti tudi določila za upravljanje in financiranje televizijske hiše.
Zaradi krize v Rusiji van den Broek v Moskvo
08. 07. 1998 17.43
Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek bo zaradi finančne krize v Rusiji jutri in pojutrišnjem na obisku v Moskvi, kjer bo s sogovorniki preučil načine, na katere lahko unija v okviru svojih programov prispeva k uresničevanju ruskega proti-kriznega programa.
V kratkem bo stekel tudi preiskovalni postopek v zvezi s prijetim slovenskim državljanom v Italiji
06. 07. 1998 16.51
Slovensko veleposlaništvo v Rimu je danes s strani finančne policije iz Pescare prejelo tudi pisno uradno obvestilo, da je bil v soboto, 4. julija, zaradi posedovanja 108,2 kilograma heroina aretiran 28-letni slovenski državljan Drago Žnidaršič s stalnim prebivališčem v Mariboru, je STA izvedela na slovenskem veleposlaništvu v Rimu.
Južna Koreja bo zaprla pet nelikvidnih bank
30. 06. 1998 08.52
Južnokorejska vlada se je odločila zapreti pet bank, ki so zašle v likvidnostne težave, prevzelo pa jih bo pet večjih bank. Kot je povedal vodja državne finančno-kontrolne komisije Lee Hun Jae, je ukrep del z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) dogovorjenih reform finančnega in gospodarskega sistema, južnokorejske banke pa naj bi si tako pri tujih vlagateljih povrnile izgubljeni ugled. IMF je Južni Koreji v primeru izvedbe dogovorjenih reform Južni Koreji obljubil tudi 50 milijard dolarjev finančne pomoči.
Južna Koreja napovedala liberalizacijo finančnega sektorja
22. 06. 1998 11.51
Južnokorejska vlada je danes sporočila nov načrt liberalizacije poslovanja z devizami. Korejska podjetja in finančne institucije lahko od 1. aprila 1999 sklepajo kratkoročna posojila v tujih valutah, takrat pa bodo tudi odpravljene omejitve za prodajo vrednostnih papirjev v tujini, so danes sporočili z južnokorejskega finančnega ministrstva.
Kitajska še ni pripravljena za članstvo v WTO
22. 06. 1998 11.22
Ameriška trgovinska predstavnica Charlene Barshefsky je za New York Times dejala, da Kitajska še ni zrela za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). S tem so zanikane govorice, da naj bi bila napoved članstva Kitajske v WTO objavljena med obiskom predsednika Billa Clintona.
Rusija potrebuje finančno pomoč
19. 06. 1998 09.02
Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj prvič priznal, da njegova država za premostitev globoke finančne krize potrebuje mednarodno finančno pomoč. Za stabilizacijo finančnih trgov je potrebnih 10 do 15 milijard dolarjev, je dejal Anatolij Čubajs, ki je v vladi pristojen za odnose z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Obenem je Mednarodni denarni sklad v Washingtonu odločanje o naslednjem posojilu Rusiji v višini 670 milijonov dolarjev preložil na prihodnji teden.
IMF razmišlja o dodatni finančni pomoči Rusiji
13. 06. 1998 11.39
Mednarodni denarni sklad (IMF) razmišlja o dodatnem posojilu Rusiji, je povedal ruski izvršni direktor IMF Aleksej Možin.
Visok zunanjetrgovinski presežek Kitajske
11. 06. 1998 08.43
Kitajska je v prvih petih mesecih letos ustvarila 18,53 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega presežka. Izvoz se je v obdobju od januarja do maja povečal za 8,6 odstotka na 71,1 milijarde dolarjev, uvoz pa se je okrepil za poldrugi odstotek in dosegel 52,5 milijarde dolarjev, je sporočila tiskovna agencija Xinhua. Prvič v zadnjih dveh letih pa se je zmanjšal mesečni izvoz, statistiki so maja zabeležili 1,5-odstotno nazadovanje izvoza. Poznavalci te spremembe pripisujejo posledicam azijske finančne krize.
V perutninarskem podjetju Pivka letos brez izgube
03. 06. 1998 13.59
V Pivki d.d., ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo piščančjega mesa, se je v zadnjem letu povečal fizični obseg prodaje piščančjega mesa na domačem trgu za 23 odstotkov, na tujih pa za 99 odstotkov. Izguba iz poslovanja je v prvih štirih mesecih letos znašala samo 14 milijonov tolarjev, vendar v družbi na osnovi prodajnih rezultatov in finančne sanacije pričakujejo, da bodo letošnje leto končali brez celotne izgube.
G7 v Parizu o finančni pomoči Rusiji
03. 06. 1998 10.52
Namestniki finančnih ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) bodo prihodnji teden v Parizu razpravljali o finančni pomoči Rusiji, je včeraj v Washingtonu povedal ameriški finančni minister Robert Rubin. Pogovori med G-7, Mednarodnim denarnim skladom in Rusijo po Rubinovih besedah do sedaj niso prinesli nikakršnega konsenza glede obsega mednarodnega paketa pomoči za premostitev ruske finančne krize in vprašanja, ali je pomoč sploh nujna. ZDA bo na srečanju zastopal namestnik finančnega ministra Lawrence Summers.
Evropske družbe so največji investitorji na Japonskem
01. 06. 1998 08.54
V poslovnem letu 1997/98, ki se je končalo konec marca, so japonske družbe po podatkih finančnega ministrstva v tujini investirale 48,2 milijarde dolarjev. V primerjavi z letom prej so naložbe porasle za dobrih 22 odstotkov, največ kapitala pa je odšlo v Severno Ameriko, in sicer 40 odstotkov ali 2,62 milijarde jenov, kar je za 1,2 odstotka več kot leto prej.
RKS o nudenju pomoči prizadetim v Posočju, Tednu solidarnosti ter akciji Nikoli sami
27. 05. 1998 14.54
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirko Jelenič je danes novinarjem predstavil dejavnosti RKS na področju nudenja pomoči prizadetim v Posočju, Teden solidarnosti RKS, ki bo potekal od 1. do 7. junija, ter letošnjo akcijo zbiranja sredstev za humanitarne programe RKS Nikoli sami.
ZDA utegnejo Izraelu za umik plačati eno milijardo USD
25. 05. 1998 16.41
Združene države utegnejo biti pripravljene Izraelu plačati eno milijardo dolarjev v zameno za umik enot z zasedenega Zahodnega brega, je dejal predsednik ameriškega predstavniškega doma Newt Gingrich v pogovoru za današnjo izdajo izraelskega časnika Haaretz.
Trgovinski primanjkljaj ZDA znašal marca rekordnih 13 milijard
22. 05. 1998 09.00
Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj je v marcu letošnjega leta znašal 13 milijard dolarjev, kar je za 800 milijonov več kot februarja, ko je primanjkljaj znašal 12,2 milijarde dolarjev. Po mnenju finančnih strokovnjakov je večji primanjklja prvi znak, da bodo posledice finančne krize prizadele tudi ZDA.
Nemčija: Marca večji zunanjetrgovinski presežek
21. 05. 1998 08.31
Nemški zunanjetrgovinski presežek je v marcu letos znašal 13 milijard nemških mark, kar je za milijardo mark več kot v mesecu prej, so sporočili iz nemškega statističnega urada. Nemški izvoz se je povečal za 19 odstotkov, medtem ko je bil uvoz večji za dobrih 15 odstotkov. Skupna vrednost nemškega izvoza je marca znašala 83,9 milijarde mark, uvoza pa 70,9 milijarde mark. Skupen presežek v nemški plačilni bilanci, ki poleg zunanjetrgovinske bilance vsebuje še storitve in finančne transfere, je marca znašal kar 9,3 milijarde mark.
Newyorška borza se bo preselila
21. 05. 1998 08.24
Newyorška borza, ki se ubada s prostorskimi problemi, se bo morda v kratkem preselila z zgodovinskega Wall Streeta na spodnjem delu Manhattana. Borza si skupaj z newyorško državno in mestno vlado prizadeva pridobiti pet lokacij na Broad Streetu, nedaleč od Wall Streeta, s čimer bi zagotovili, da bi spodnji del Manhattana ostal finančna prestolnica ZDA in sveta.
Ministri EU za finance prvič o proračunu za 1999
19. 05. 1998 16.14
Ministri za gospodarstvo in finance Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju opravili prvo orientacijsko razpravo o predlogu proračuna za prihodnje leto. Osnutek, ki ga je aprila predstavila Evropska komisija, predvideva porabo v višini 96,9 milijarde in prilive v višini 86,3 milijarde evrov.
Posvet o nadzoru nad finančnimi konglomerati
14. 05. 1998 16.25
V okviru tedna Evropske unije v Sloveniji je v hotelu Union danes potekala delavnica z naslovom Finančni konglomerati in nadzor na konsolidirani ravni.
Ruske devizne rezerve manjše
13. 05. 1998 08.12
Ruske devizne in zlate rezerve so se aprila v primerjavi z mesecem poprej znižale za 0,9 milijarde dolarjev na 16 milijard dolarjev, je na zasedanju Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) povedal predstavnik ruske centralne banke. Ruske rezerve so sredi leta 1997 dosegle že 24 milijard dolarjev, nato pa so se precej zmanjšale zaradi ukrepov, ki jih je ob izbruhu azijske gospodarske in finančne krize v podporo nacionalni valuti rublju uvedla ruska vlada.
Rast nemških investicij v tujini
08. 05. 1998 08.18
Nemško gospodarstvo je lani po predhodnih podatkih v tujini neposredno investiralo 51,5 milijarde mark, kar je za približno 21 odstotkov več kot leta 1996. Po podatkih zveznega ministrstva za gospodarstvo je bilo največ neposrednih naložb namenjenih ZDA, sledijo pa jim Velika Britanija, Francija, Švica in Luksemburg. Izvoz kapitala nemških investitorjev v države tretjega sveta se je povzpel na rekordnih 7,5 milijarde mark. Zaradi finančne krize v Aziji pa so se za skoraj 40 odstotkov zmanjšale naložbe na tem območju, ki so znašale le 3,1 milijarde mark. Kot navaja ministrstvo za gospodarstvo, pa je porasel tudi obseg tujih neposrednih naložb v Nemčiji. Z borih 1,9 milijarde mark predlani se je njihov obseg v letu 1997 povzpel na 4,2 milijarde mark. Po mnenju ministra za gospodarstvo Guenterja Rexrodta so se naložbe v Nemčiji povečale predvsem zaradi strukturnih reform na področju davkov in drugih dajatev.
Slovenija na individualnem dialogu z zvezo NATO
06. 05. 1998 08.41
Potem ko je Slovenija marca letos na ministrski ravni z zvezo NATO odprla individualni dialog "nove generacije", je bil včeraj na sedežu zavezništva v Bruslju drugi sestanek v okviru dialoga, tokrat na izvedenski ravni. Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ernest Petrič.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Začetek letnega ministrskega srečanja OECD
27. 04. 1998 11.52
V Parizu so se zbrali gospodarski ministri 29 članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osrednje teme rednega letnega ministrskega srečanja OECD bodo posledice azijske finančne krize, evro in liberalizacija investcij.