FINANCIRANJE
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Minister But na Gradiščanskem
03. 02. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je drugi dan obiska v Avstriji mudil na Gradiščanskem, kjer si je ogledal, kako delujejo projekti, ki jih Evropska unija financira skupaj z avstrijsko zvezno vlado in zvezno deželo, v tem primeru Gradiščansko.
Veriga HE v Posavju
30. 01. 2001 00.00
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju se je na sinočnji seji posvetil izključno vprašanjem, ki zadevajo tesnejše sodelovanje brežiške, krške in sevniške občine. Najdlje so govorili o pripravah na gradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi od Boštanja do slovensko-hrvaške meje. Pri tem jim niti poslanci niti njihov predstavnik v vladni pogajalski komisiji niso mogli postreči z novimi podatki. Videti je, da po dodelitvi koncesije za gradnjo petih HE Savskim elektrarnam še vedno ni nared osnutek koncesijske pogodbe, člani medobčinskega sveta pa so izražali tudi dvom v vladne obljube, da bo pravočasno pripravljena vsa dokumentacija za začetek del pri HE Boštanj oziroma nadaljevanje del do HE Mokrice.
Srečanje Potočnikove, Rihterjeve in Čokove
22. 01. 2001 00.00
Koordinacija in sodelovanje med državo in glavnim mestom je ključna za izvajanje nacionalno pomembnih projektov, je ena izmed skupnih ugotovitev delovnega sestanka ljubljanske županje Vike Potočnik in ministric za kulturo ter za šolstvo, znanost in šport Andreje Rihter in Lucije Čok. Sogovornice so se strinjale, da je med vsemi tremi institucijami nujno potrebna večja koordiniranost. Tako je bila sprejeta odločitev, da bo današnjemu sestanku sledil sestanek čez mesec dni, do katerega bodo strokovne službe ljubljanske mestne uprave, ministrstva za kulturo in ministrstva za šolstvo, znanost in šport preučile odprta vprašanja in predlagale možne rešitve. Dogovorile so se tudi o rednih mesečnih delovnih sestankih med vsemi tremi institucijami.
Čokova v slovenski Istri
15. 01. 2001 00.00
Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok se je v sklopu načrtovanih obiskov po Sloveniji v slovenski Istri sestala s predstavniki lokalnih skupnosti in s predsedniki uprav Banke Koper, Istrabenza in Luke Koper. Sogovorniki so podprli projekt ustanavljanja Univerze na Primorskem (UP) ter razpravljali o sodelovanju Kopra v razpisu za gostitelja mladinskih športnih iger Alpe Adria, ki bodo letos v Sloveniji, je povedal predstavnik ministrstva za stike z javnostmi Tone Vrhovink Sraka.
ZZZS za podražitev zavarovanja
11. 01. 2001 00.00
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je leto sklenil z 1,8 milijarde tolarjev primanjkljaja. Stabilno financiranje nameravajo letos zagotoviti tudi s podražitvijo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar se na ministrstvu za finance s tem ne strinjajo. Do povišanja prispevne stopnje za osnovno zdravstveno zavarovanje na 13 odstotkov in pol naj ne bi prišlo pred 1. julijem letos. Jasne ocene na ministrstvu za finance, ki so se do zdaj precej usklajevale z ZZZS, niso kazale potrebe po letošnjem povečanju, seveda ob predpostavki, da vlada ne bi privolila v morebitno vnovično povišanje plač zdravnikov.
ZPS dobila tožbo
09. 01. 2001 00.00
Po šestih letih je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) uspela izterjati denar od turistične agencije RoYal, ki jo je zveza tožila že leta 1994. Šlo je za primer ko so študentje vplačali absolventski izlet po ugodni ceni, mesec dni pred odhodom pa je agencija program spremenila in podražila. Ker denarja ni vrnila, so se študentje odločili za tožbo.
Višji prispevek za zdravstveno zavarovanje
08. 01. 2001 00.00
Minister za zdravstvo Dušan Keber se je skupaj z državnimi sekretarji prvič sestal z vodstvom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po pričakovanjih so se pogovarjali predvsem o reševanju težav financiranja zdravstvenih dejavnosti. Minister Keber je predstavil nekaj varčevalnih predlogov za zdravstveno blagajno, ki pa bodo obremenili predvsem zavarovance.
SRD prodaja Meblo Holding, Meblo in Alples
08. 01. 2001 00.00
Slovenska razvojna družba je objavila javno zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev v družbah Meblo Holding in Meblo ter javno zbiranje ponudb za nakup 13.176 navadnih delnic razreda A in 182.126 prednostnih delnic razreda B družbe Alples. Omenjene delnice predstavljajo 68,89-odstotni delež SRD v Alplesu, v Meblu Holdingu in Meblu pa je SRD edina lastnica. Sklepe o privatizaciji omenjenih podjetij je nadzorni svet SRD sprejel 17. novembra, vse tri prodaje pa so predvidene v poslovnem načrtu SRD.
Začasna zaustavitev trgovanja
08. 01. 2001 00.00
Uprava Ljubljanske borze je danes sprejela odločbi, da se jutri, zaradi postopka zamenjave delnic začasno zaustavi trgovanje na prostem trgu z rednimi delnicami pooblaščene investicijske družbe Mercata z oznako MR0N, in rednimi delnicami z oznako MR1N, pooblaščene investicijske družbe izdajatelja Mercata 1, so sporočili z Ljubljanske borze.
Tovornikova sprejela predstavnike Slovencev
04. 01. 2001 00.00
Državna sekretarka za Slovence po svetu in v zamejstvu Magdalena Tovornik se je v sredo v Ljubljani sestala s predstavniki vseh krovnih organizacij slovenskih manjšin v sosednjih državah. Srečanja sta se iz Avstrije udeležila predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Verdenik, iz Italije predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, iz vzhodne sosede pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnoek.
Še vedno brez zaščitnega zakona
02. 01. 2001 00.00
Tudi v letu 2000 so Slovenci v Italiji ostali brez globalnega zaščitnega zakona, na katerega čakajo že desetletja. Potem ko ga je julija sprejela italijanska poslanska zbornica, je obtičal v senatu in zdaj slovenska manjšina upa, da bo uvrščen na dnevni red januarskega zasedanja, ki se bo predvidoma začelo 4. januarja. Če se to ne bo zgodilo, je sprejetje zakona pod velikim vprašajem, saj se parlamentarno obdobje izteka in spomladi bodo volitve, zakon pa bo romal v obravnavo od samega začetka, če v tem mandatu ne bo sprejet.
Spremembe v slovenskem zdravstvu
02. 01. 2001 00.00
Napovedi, pa tudi prva dejanja novega ministra za zdravstvo Dušana Kebra kažejo na precejšnje spremembe v slovenskem zdravstvu. V ospredje stopata skrb za preventivo in krepitev zdravja prebivalstva. Keber namreč poudarja, da je ob neobhodni skrbi, da bi bili bolni čim bolje zdravljeni, potrebno več storiti tudi za to, da bi zdravi ostali čimbolj zdravi in da ne bi prezgodaj zboleli. Zanj je temeljni problem zdravja prebivalstva v Sloveniji nezdrav način življenja - z največkrat zamolčanim alkoholizmom na prvem mestu.
Na današnji seji vlade
21. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela program kratkoročnih ukrepov v zvezi z odstranjevanjem odpadkov živalskega izvora zaradi preprečitve tveganja okužbe z BSE. Potem ko je vlada sprejela šestmesečno prepoved uporabe mesno-kostne moke, je namreč spoznala, da se moka tudi po preteku tega roka ne bo uporabila za prehrano živali, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Mesno-kostno moko, ki jo iz živalskih odpadkov izdeluje ljubljanski Koto, bo zato potrebno uničiti. Vlada je tako sprejela uredbo o vpeljavi javne službe za odstranjevanje živalskih odpadkov, z mednarodnim razpisom pa namerava poiskati najugodnejšo možnost sežiga mesno-kostne moke. Ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo ter za finance pa je vlada zadolžila, da pripravijo dolgoročne ukrepe za financiranje uničevanja mesno-kostne moke, tako da bi v kar najmanjši meri prizadeli slovenske pridelovalce mesa.
Sprejeta dopolnitev zakona o javnih financah
20. 12. 2000 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel vladno dopolnitev zakona o javnih financah, ki naj bi omogočala čimbolj nemoteno financiranje države v obdobju začasnega financiranja v letu 2001, pomeni pa povečan možen obseg odhodkov državnega proračuna v prvem trimesečju prihodnjega leta v višini 35 milijard tolarjev. Obseg možne porabe je za prve tri mesece prihodnjega leta tako dvignjen na 264 milijard tolarjev. To pomeni, da bo država lahko pokrila za 32 milijard obveznosti, ki nastopijo v začetku leta, dejanska poraba pa bo praktično na istem nivoju dejanske porabe v letu 2000 oziroma nominalno le za tri milijarde večja.
Svarilo pred subvencioniranjem Airbusa
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je Evropsko unijo na 15. rednem vrhunskem srečanju EU in ZDA posvaril pred hudim trgovinskim sporom, ki bi lahko izbruhnil, če bi EU vztrajala pri načrtovanih subvencijah za letalo A3XX evropskega konzorcija Airbus. Evropska komisija je obtožbe ameriškega predsednika danes zavrnila in jih označila za poskus obrambe monopola ameriške družbe Boeing. Clinton je na včerajšnjem vrhu EU in ZDA, ki se ga je sam udeležil zadnjič, v Washingtonu poudaril, da bi v primeru evropskih subvencij Airbusu izbruhnil doslej najhujši trgovinski spor med stranema, je danes poročal New York Times. "Pojasnili smo jim, da mora financiranje potekati na komercialni osnovi," je poudarila ameriška pooblaščenka za trgovino Charlene Barshefsky.
Evropski parlament sprejel proračun
14. 12. 2000 00.00
Evropski parlament je danes sprejel proračun Evropske unije za prihodnje leto, ki predvideva za 3,5 odstotka več odhodkov kot lanski proračun. Proračun znaša 96,2 milijarde evrov prihodkov in 92,5 milijarde evrov odhodkov. Proračun predvideva tudi črpanje iz "fleksibilne proračunske rezerve" za financiranje pomoči Srbiji, ob tem pa ni predvideno zmanjšanje pomoči drugim balkanskim državam.
Vlada o javnih financah
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji se je vlada lotila tudi reševanja javnih financ. Ker proračuna za naslednje leto zaradi menjavanja vlad ni, delovanju države v prvih mesecih novega leta grozi kolaps. Ministrstvo za finance je zato pripravilo spremembe zakona o javnih financah, kar bo podlaga za začasno financiranje proračuna.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
INV praznuje 75 let
12. 12. 2000 00.00
Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je danes s slavnostno sejo upravnega odbora praznoval 75-letnico obstoja.
Chirac vpleten v afero
02. 12. 2000 00.00
V Franciji se napoveduje škandal v zvezi s financiranjem strank, v katerega sta vpletena konservativni predsednik Jacques Chirac in socialistični minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Chiracovega najbližjega sodelavca iz časov, ko je bil še pariški župan, nekdanjega ministra Michela Roussina, pa so včeraj aretirali zaradi suma korupcije. Louise-Yvonne Cassetta, ki je pristojna za neuradno financiranje Chiracove neogolistične stranke RPR, je neposredno obremenila predsednika države. Na zaslišanju je sinoči povedala, da naj bi Chiraca v času, ko je bil še pariški župan, Michel Roussin vedno sproti obveščal o prispevkih podjetnikov. Do leta 1995 so bili takšni prispevki do določene meje zakoniti, sedaj pa sodstvo izhaja iz tega, da bi lahko pritekali kot protiusluga za nelegalno dajanje prednosti pri dodeljevanju javnih naročil.
Finančno ministrstvo pripravlja proračun
02. 12. 2000 00.00
Ministrstvo za finance je začelo pripravljati proračun za prihodnje leto, ki naj bi ga vlada državnemu zboru predložila konec januarja. Vlada je v petek na ustanovni seji sklenila, da neposredni proračunski uporabniki ne smejo več prevzemati nobenih obveznosti v breme proračuna za leto 2000. Ocenjeni izpad prihodkov letošnjega proračuna namreč znaša 32 milijard tolarjev. Finančni minister Tone Rop pa je že napovedal, da bo začasno financiranje najverjetneje veljalo v prvi polovici prihodnjega leta.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Ralph Nader pod točo kritik
09. 11. 2000 00.00
Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Cepivo za odvisnike od nikotina
04. 11. 2000 00.00
Švicarska zdravnika sta razvila cepivo, ki naj bi pomagalo odvisnikom od nikotina. Poskusi na živalih naj bi se po navedbah raziskovalcev pokazali kot zelo uspešni. Raziskovalca, brata Cerny, želita sedaj cepivo, morda celo v obliki razpršila, preizkusiti v klinične namene na zakrknjenih kadilcih.
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
ZTS o delu v preteklih letih
28. 10. 2000 00.00
Na današnji skupščini Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), ki se je dopoldne začela v Ljubljani, bodo med drugim obravnavali poročilo o dejavnosti ZTS v obdobju od oktobra 1997 do oktobra letos, razrešili dosedanje organe ZTS in izvolili nove ter podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom. ZTS je slovenska nacionalna skavtska organizacija, ki je del svetovnega skavtskega gibanja. V njenih temeljnih načelih in statutu je poudarjeno, da je vzgojna organizacija, namenjena mladim, ki se vanjo vključujejo prostovoljno.
Na Infosu o razvoju nove ekonomije
26. 10. 2000 00.00
Predstavniki Aktive Group, Hermes Softlaba, Infosa in Masterpointa so na današnji okrogli mizi na sejmu Infos 2000 spregovorili o vlaganju rizičnega kapitala v razvoj slovenske nove ekonomije. Kot so ugotovili, imamo v Sloveniji vse pogoje za uspeh v novi ekonomiji, manjkajo pa skladi rizičnega kapitala, ki manjšim podjetjem s svojimi investicijami omogočajo hitrejšo rast. Zatrdili so, da bo že januarja 2001 slovenski sklad Aktiva Ventures začel s prvimi tovrstnimi investicijami.