Franc Rode
Slovensko Marijino narodno svetišče
02. 01. 2000 11.09
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je popoldne razglasil božjepotno romarsko svetišče Marije Pomagaj na Brezjah za slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je slovesno bogoslužje in razglasitev opravil skupaj z mariborskim škofom Francem Krambergerjem, koprskim škofom Metodom Pirihom ter pomožnimi škofi Jožetom Kvasom, Jožefom Smejem in Alojzom Uranom.
Spominska plošča Matiji Tomcu
27. 12. 1999 16.11
Ob stoletnici rojstva Matije Tomca so na skladateljevi rojstni hiši v Kapljišču pri Metliki v nedeljo odkrili spominsko ploščo. Ploščo je odkril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Ob tej priložnosti je spominsko mašo v farni cerkvi v Podzemlji daroval ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Matija Tomc se je rodil 25. decembra v Kapljišču, umrl pa je 8. februarja leta 1986 v Domžalah. Leta 1924 je diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani in leta 1930 iz orglarstva na Dunaju, kjer je študiral tudi kompozicijo. V letih od 1930 do 1945 je bil profesor glasbe v šentviških Škofovih zavodih, po vojni pa do leta 1973 kaplan oz. župnik v Domžalah. Od leta 1932 do 1947 je poučeval tudi orgle na Glasbeni matici, Državnem konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Slovesnosti v Sloveniji
25. 12. 1999 20.24
Ob začetku svetega leta so otvoritvene bogoslužne slovesnosti potekale tudi v Sloveniji. V koprski, mariborski in ljubljanski stolnici so jih vodili koprski škof Metod Pirih, mariborski škof Franc Kramberger ter ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, ki je vernike in neverne pozval, da si v svetem letu med seboj odpustijo.
Rode in Erniša voščila božič
24. 12. 1999 20.37
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v božičnem voščilu, ki ga je prebral na Radiu Slovenija, med drugim vsem zaželel ''obilje notranjega veselja, mir srca, medsebojno razumevanje, ljubezen v družinah in med sosedi ter prijatelji, za prihodnje leto 2000 pa da bi med nami zavladala edinost, sreča in sprava''.
Jubilejna 10. razstava družinskih jaslic
20. 12. 1999 14.25
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je danes v Mestni hiši odprl razstavo družinskih jaslic, ki jo je že deseto leto zapored pripravil tednik Kmečki glas in bo odprta do konca letošnjega leta. Odprtja se je udeležila tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik.
Konec zasedanja sinode
06. 11. 1999 21.20
S slovesno mašo v ljubljanski stolnici se je pozno popoldne končalo prvo zasedanje sinode Cerkve na Slovenskem, ki poteka z geslom Izberi življenje. ''Naš vtis je, da je bilo to, kar smo doživeli, uspešno in da obljublja lepo prihodnost za Cerkev na Slovenskem,'' je zbranim dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.
Jutri začetek vseslovenske katoliške sinode
03. 11. 1999 15.00
V Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani bo v prihodnjih dneh, od 4. do 6. novembra, prvo od dveh zasedanj sinode Cerkve na Slovenskem. Zasedanje - uradni začetek bo odprt tudi za javnost - se bo sklenilo v soboto s plenarnim zasedanjem in slovesno mašo v ljubljanski stolnici. Mašo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Rode o odnosih med Cerkvijo in državo
22. 10. 1999 14.22
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki se v Rimu udeležuje druge sinode evropskih škofov Rimskokatoliške cerkve (RKC), je za Radio Slovenija dejal, da je v zadnjih mesecih oz. v zadnjem letu vprašanje odnosov med Cerkvijo in državo v Sloveniji vzeto veliko bolj resno in odgovorno. Dodal je, da opaža resnično voljo pri vladi, da bi rešili medsebojna odprta vprašanja.
Papež Janez Pavel II. razglasil Slomška za blaženega
19. 09. 1999 17.21
Papež Janez Pavel II. je prispel v Maribor na svoj drugi obisk v Slovenijo, potem ko je bil v naši državi že maja 1996. Papež je po prihodu na mariborsko letališče, kjer so ga med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger ter apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat, s papamobilom prispel na Betnavo v Mariboru, kjer ga je pozdravilo okoli 170.000 ljudi.
Papež prispel na Betnavo
19. 09. 1999 10.57
Papež Janez Pavel II. je po prihodu na mariborsko letališče, kjer so ga med drugim sprejeli predsednik države Milan Kučan, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger ter apostolski nuncij nadškof Edmund Farhat, s papamobilom prispel na Betnavo v Mariboru, kjer ga je pozdravila množica ljudi, za zdaj približno 130.000. Po napovedih organizatorjev naj bi se slovesnosti udeležilo okrog 200.000 ljudi, med njimi je tudi 800 duhovnikov, 800 redovnic, 1600 častnih gostov in 2000 skavtov. Mnogo je tudi romarjev iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije, Slovencev iz zamejstva ter iz Evrope, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije.
Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji
16. 09. 1999 13.27
V Narodni galeriji v Ljubljani bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes ob 18. uri kot uvod v novo razstavno sezono odprl reprezentativno razstavo Zakladi slovenskih cerkva - zlatarska umetnost in obrt. O razstavi bo spregovorila njena avtorica Marjetica Simoniti, slavnostni nagovor pa bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Razstava s 194 eksponati bo na ogled do 19. decembra. Z deli zlatarjev in pasarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja ter mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč je Narodna galerija postavila na ogled izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30. let 20. stoletja.
Nadškof Rode maševal na Brezjah
15. 08. 1999 12.09
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja v mašnem nagovoru na Brezjah med drugim spregovoril o ''črnih številkah'', s čimer je imel v mislih samomore, splave, odvisnike in smrti na cestah, ter opozoril na gmotne težave prebivalstva. Poudaril je, da se Cerkev potiska na rob družbenega življenja, slovenski tisk pa se po njegovem mnenju izživlja z napadi na Cerkev. Med drugim je spomnil tudi na šolski sistem in menil, da ta nima nacionalnega konsenza.
Praznovanje Marijinega vnebovzetja
15. 08. 1999 10.50
Ob današnjem praznovanju Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, ki je v Sloveniji tudi praznik na državni ravni, se bo veliko vernikov odpravilo na številne Marijine božje poti in obiskalo romarske cerkve, posvečene Mariji. Slovenska Cerkev bo praznik zaznamovala s slovesnimi maševanji v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji.
Praznik Marijinega vnebovzetja
14. 08. 1999 09.46
Največji Marijin praznik, Marijino vnebovzetje ali Veliki šmaren, bo slovenska Cerkev zaznamovala s slovesnimi maševanji v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji. Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode bo v nedeljo ob 10. uri vodil slovesno somaševanje na Brezjah, ob 16. uri pa še na Dolenjskem v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Ljubljanski nadškof na srečanju mladih
04. 08. 1999 12.26
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode bo jutri kot animator prvega dne predaval mladim Evropejcem, ki se bodo zbrali v španskem Santiagu de Compostela na Evropskem srečanju mladih, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Slovesnost v spomin na žrtve Kočevskega Roga
20. 06. 1999 20.48
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila obletniška maša za vse po vojni pobite domobrance in nasprotnike tedanjega režima, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Pred približno 5000 udeleženci je dr. Rode poudaril, da se zdaj ni več mogoče sprenevedati, da teh žrtev ni bilo in opozoril, da bi morali že iz pietete imena umrlih vpisati v mrliške knjige, dostojno obeležiti množična grobišča ter počastiti njihov spomin. Dodal je, da te žrtve Slovencem dajejo tudi možnost, ''da se ob njihovi strašni usodi sami prečistimo, zavržemo sovraštvo, ki jih je peljalo v smrt, obnovimo skupni narodni spomin in najdemo pot do narodne sprave''. Izredno ostro kritiko na račun razmer v Sloveniji je v svojem govoru podal Anton Drobnič, saj po njegovem prepričanju v vrhovih pravosodja vladajo funkcionarji totalitarne partijske države in političnega sodstva.
Začel se je postopek za razglasitev nadškofa Volka za blaženega
13. 05. 1999 16.48
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je danes, 13. maja, začel postopek za razglasitev nadškofa Antona Vovka (1900-1963) za blaženega. Postopek bo vodil novoimenovani postulator Ivan Merlak.
Rode in Bozanič za trajno in mirno sožitje med narodoma
20. 04. 1999 14.27
Z namenom poglobitve duhovnih vezi in sodelovanja med slovensko in hrvaško Cerkvijo ter utrditve prijateljstva med slovenskim in hrvaškim narodom sta se danes na delovnem in prijateljskem srečanju sešla predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Franc Rode in predsednik Hrvaške škofovske konference nadškof Josip Bozanič.
Jurjevanje na ljubljanskem gradu
20. 04. 1999 11.44
Mestna občina Ljubljana (MOL) prireja v petek, 23. aprila, jurjevanje na ljubljanskega gradu. Na prireditvi bo nastopil Papirniški pihalni orkester Vevče, svečano mašo pa bo imel slovenski nadškof Franc Rode, so sporočili iz oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem MOL.
Rode sprejel delegacijo SIM
19. 04. 1999 16.26
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je danes sprejel delegacijo Slovenske izseljenske matice, ki jo je vodil njen predsednik Anton Bebler.
Nadškof Rode v velikonočni pridigi tudi o Kosovu
04. 04. 1999 18.47
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je v pridigi pri vstajenjski maši v ljubljanski stolnici na današnjo velikonočno nedeljo nekaj misli namenil tudi razmeram na Balkanu.
Velikonočna poslanica ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta
03. 04. 1999 19.24
''Dragi rojaki, bratje in sestre, svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine duha in srca. S temi besedami velikonočnega bogoslužja izražam najboljše želje za praznik Gospodovega vstajenja,'' je v uvodu velikonočne poslanice nocoj dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Papež Janez Pavel II. bo sprejel slovenskega nadškofa
02. 03. 1999 11.35
Slovenski nadškof dr. Franc Rode bo v četrtek, 4. marca, v Rimu na simpoziju, imenovanem Evropa pred izzivi tretjega tisočletja imel predavanje z naslovom Izzivi velike Evrope. Ob tej priložnosti bo papež Janez Pavel II. slovenskega nadškofa sprejel v zasebno avdienco, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Maša za domovino na Katarini
24. 12. 1998 10.54
Med božičnimi prazniki bodo v ljubljanski nadškofiji slovesnosti v stolni cerkvi, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje.
Nadškof Rode o kardinalu Stepincu
30. 09. 1998 10.40
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je za hrvaško tiskovno agencijo Hina ob napovedani razglasitvi hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca za blaženega dejal, da se lik Alojzija Stepinca ''s svojo veličino in čistočo uvršča med mnoge mučenike tega stoletja, ki so z besedami in življenjem potrdili svojo vernost Kristusu in Cerkvi.''
Na Slovenskem kmalu nove škofije
25. 08. 1998 16.54
Slovenska škofovska konferenca je letos spomladi ustanovila posebno komisijo z nalogo, da pripravi predlog za morebitno ustanovitev novih škofij v cerkvi na Slovenskem. Predlog naj bi osemčlanska komisija, ki ji formalno predseduje ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode, dejansko pa jo vodi mag. Peter Kvaternik, škofovski konferenci predložila pozno jeseni. Trenutno pa obravnavajo več možnosti, ki predvidevajo ustanovitev najmanj dveh in največ petih novih škofij, je za STA povedal vodja tiskovnega urada Slovenske škofovske konference in član komisije dr. Janez Gril.
Slovenski škofje o beatifikaciji A.M. Slomška in pogajanjih med cerkvijo in državo
10. 07. 1998 15.30
Na izrednem zasedanju Slovenske škofovske konference, ki ga je vodil predsednik SŠK Franc Rode, so danes govorili o razglasitvi A.M. Slomška za blaženega, sprejeli prvi poročilo nedavno ustanovljene posvetovalne komisije in se seznanili s potekom pogajanj med cerkvijo in državo, so sporočili iz SŠK.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.