GZS

Slovenski gospodarstveniki na Poljskem
18. 11. 1997 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skupaj z Veleposlaništvom RS v Varšavi in s Poljsko gospodarsko zbornico organizirala obisk manjše gospodarske delegacije na Poljsko. Delegacija slovenskih gospodarstvenikov se bo danes udeležila poslovne konference s poljskimi podjetji iz območne gospodarske zbornice v Katovicah, jutri pa poslovne konference na Poljski gospodarski zbornici v Varšavi. Cilj obiska je pospešitev poslovnih stikov med državama.

Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.