George
Bush čestital Šaronu
07. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je sinoči po telefonu čestital novemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu za zmago na volitvah. Bush je Šarona poklical takoj, ko je njegov nasprotnik, dosedanji premier Ehud Barak, priznal poraz. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je Bush izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šaronom še posebej glede miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Streli pred Belo hišo
07. 02. 2001 00.00
Agenti tajne službe so pred Belo hišo ranili v nogo nekega oboroženega moškega, ki naj bi po prvih poročilih ameriških medijev streljal proti Beli hiši, vendar pa je kasneje tiskovni predstavnik tajne službe Marc Connolly sporočil, da je moški zgolj mahal s pištolo. Predstavnik policije Michael Smith pa ni izključil možnosti, da je šlo za poskus samomora. Ameriški predsednik George Bush je na varnem, Belo hišo pa so obkolili pripadniki tajne službe in policije, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Kanadski premier pri Bushu
06. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sprejel prvega tujega državnika, kanadskega premiera Jeana Chretiena. Bush je na srečanju zavrnil ugibanja, da bi kateri od sosednjih držav dal prednost pred drugo. Voditelja sta se dotaknila tudi spornih tem, saj Kanada nasprotuje Bushevemu načrtu vrtanja nafte na zaščitenem območju Aljaske, prav tako pa ima pomisleke glede ameriškega načrta vzpostavitve nacionalne protiraketne obrambe. Bush in Chretien sta govorila tudi o nekaterih mejnih vprašanjih, aprilskem vrhu držav Ameriške konference v Quebecu in trgovinski menjavi.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Soros in Turner želita solastništvo ruske NTV
30. 01. 2001 00.00
Finančnik in milijonar George Soros ter ameriški medijski mogotec Ted Turner nameravata umakniti svojo ponudbo za nakup deleža v največji ruski zasebni televizijski postaji NTV, če bo državno plinsko podjetje Gazprom ogrozilo njeno neodvisnost. Soros je v ponedeljek v Davosu, kjer se udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma, povedal, da sta se s Turnerjem dogovarjala, da bi delnice NTV kupila od medijskega barona Vladimirja Gusinskega, ki je trenutno v hišnem priporu v Španiji. Monopolna ruska plinska družba Gazprom že ima v lasti 46 odstotkov NTV in je napovedala, da bo kupila še 19 odstotkov. S tem bi si Gazprom zagotovil kontrolni delež v televizijski mreži NTV. Soros in Turner sta za 25-odstotni delež NTV pripravljena odšteti 300 milijonov dolarjev.
V Indiji okoli 100 tisoč mrtvih
30. 01. 2001 00.00
Tisoče prebivalcev je danes v strahu pred novimi potresnimi sunki pobegnilo iz glavnega mesta province Gudžarat, kjer že peti dan poteka reševanje redkih preživelih po petkovem potresu. Eksodus preživelih prebivalcev petmilijonskega Ahmedabada se je še povečal, ko je indijski obrambni minister George Fernandes napovedal, da se boji, da je potres zahteval celo 100,000 žrtev. Predstavniki province pa dvomijo o teh številkah in predvidevajo okoli 20.000 mrtvih. Manjši potresni sunki so včeraj cel dan stresali zahodno Indijo, kar je še povečevalo strah med prebivalstvom. Nezadovoljstvo ljudi zaradi počasnega poteka reševanja v bolj oddaljenih predelih vedno bolj narašča, ponekod pa prihaja tudi do plenjenja.
NTV še naprej neodvisna?
29. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je novinarjem zasebne televizijske hiše NTV, ki politiki Kremlja ni naklonjena, zagotovil nadaljnjo neodvisnost medija. Pred tednom dni je namreč državno podjetje Gazprom kupilo večinski delež televizije in napovedalo zamenjave v upravnem odboru. Za nakup deleža NTV se zanimata tudi ameriški medijski mogotec Ted Turner in milijonar George Soros, vendar bosta ponudbo umaknila, če bo država ogrožala neodvisnost televizijske hiše.
Pogajanja brez sporazuma
28. 01. 2001 00.00
Šestdnevna izraelsko-palestinska mirovna pogajanja v egiptovskem letovišču Taba so se včeraj končala brez mirovnega sporazuma. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in vodja palestinskih pogajalcev Ahmed Kurei sta ocenila, da so na pogajanjih v Tabi dosegli velik napredek glede meja palestinske države, niso pa se uspeli dogovoriti glede vprašanja Jeruzalema. Ben Ami in Kurei sta poudarila, da so bili mirovni pogovori zelo intenzivni in da strani nista sklenili dogovora zgolj zaradi časovne stiske pred volitvami za izraelskega premiera 6. februarja. Izrazila sta še upanje, da se bodo pogajanja nadaljevala ne glede na izide volitev. Čeprav se je ameriški predsednik George Bush včeraj prvič telefonsko »
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Sredstva za verske organizacije
26. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush načrtuje spremembe pri reševanju določenih socialnih težav, kar pa po mnenju nasprotnikov posega v ustavno določeno ločitev cerkve od države. Bush je na sestanku z washingtonskim nadškofom, kardinalom Theodorjem McCarrickom, napovedal, da bo kongresu predlagal zakonodajo, po kateri bi lahko verske dobrodelne organizacije, naj bodo krščanske, muslimanske, judovske ali kakšne druge, tekmovale za pridobitev proračunskega denarja pri izvajanju določenih programov, kot so izvenšolske dejavnosti za mladino, pomoč zapornikom in odvisnikom od mamil. Busheva napoved je v skladu z njegovim predvolilnim geslom o sočutnem konservativizmu ter željo po krčenju vladnih programov pomoči v prid zasebnim pobudam.
Zavezništvo ničesar ne prikriva?
25. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je po srečanju z nemškim obrambnim ministrom Rudolfom Scharpingom ponovno zagotovil, da ostanki streliva z osiromašenim uranom ne predstavljajo tveganja za zdravje vojakov in civilistov na Kosovu. Po njegovem tudi ni znanstvene podlage za trditve, da obstaja povezava omenjenega streliva z boleznijo nekaterih vojakov in drugega osebja ZN v pokrajini. Kot je dejal zavezništvo ničesar ne prikriva. To pa po njegovem potrjuje dejstvo, da je v svojih raziskavah do istih zaključkov prišlo tudi nemško obrambno ministrstvo.
Bush za znižanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Po včerajšnjem srečanju s predstavniki demokratov in republikancev v kongresu je ameriški predsednik George W. Bush ocenil, da ga stanje v ameriškem gospodarstvu ne navdaja s takšnim optimizmom, kot bi si želel. Zato je po njegovem mnenju toliko bolj nujno potrebno izpeljati načrt znižanja davkov.
Bush v stiku s tujimi voditelji
25. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v prvem tednu svojega mandata že navezal stike z nekaterimi tujimi voditelji. Bush je prejel kopico čestitk iz različnih držav sveta in se med drugim po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki mu je prav tako čestital za prevzem položaja. Po sporočilih iz Bele hiše je Bush poklical tudi kralja Fahda in kronskega princa Abdulaha iz Savdske Arabije, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in jordanskega kralja Abdulaha. Že v torek pa je Bush poklical tudi japonskega premiera Jošira Morija in se pogovarjal z novo filipinsko predsednico Glorio Macapagal Arroyo.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Kakšen je novi predsednik
21. 01. 2001 00.00
Potem ko je v Belo hišo prišel novi ameriški predsednik George W. Bush, se vsi sprašujejo, kakšen je v resnici. Ameriški mediji so izsledili naslednje podatke: Bushev najljubši igralec je Jack Nicholson, najljubša knjiga je roman Larryja McMurtryja o divjem zahodu Lonesome dove (Osamljena golobica). Med njegove največje vrline spada, da ne gleda televizije. Njegov najljubši zajtrk je sestavljen iz žitaric, obogatenih s proteini, sicer pa se rad loti vsake hrane z žara in brokolija, upreti pa se ne more kokosovi piti. Srečate ga lahko v njegovi najljubši restavraciji Cooper's Old Time v Teksasu. Med njegove priljubljene glasbenike sodijo Everly Brothers, Buddy Holly in Van Morrison, njegov najljubši film pa je Reševanje vojaka Ryana. Bush vsak dan preteče pet kilometrov, rad pa igra tudi golf in baseball. Novi ameriški predsednik pa ni ponočnjak - vsak dan gre v posteljo že ob pol desetih.
Senat potrdil sedem Bushevih ministrov
21. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je nekaj ur po svečani prisegi predsednika Georga Busha mlajšega brez glasovanja potrdil sedem novih ministrov. Soglasno podporo so dobili državni sekretar Colin Powell, obrambni minister Donald Rumsfeld, finančni minister Paul O'Neill, minister za energijo Spencer Abraham, trgovinski minister Donald Evans, kmetijska ministrica Ann Veneman in minister za izobraževanje Rod Paige. Republikanci v kongresu upajo, da bo senat v prihodnjem tednu potrdil še preostale Busheve kandidate za kabinetne položaje oziroma direktorje agencij.
Bush 43. predsednik ZDA
20. 01. 2001 00.00
Ob 18.00 po srednjeevropskem času je v Washingtonu na stopnicah pred kongresno palačo na Kapitolu prisegel 43. ameriški predsednik George Walker Bush. V nastopnem govoru je novi predsednik pozval k nacionalni pomiritvi in enotnosti ter obljubil, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj. Po inavguracijskem govoru se bo začela parada, med katero se bo Bush s svojo družino zapeljal po aveniji Pennsylvanija vse do Bele hiše. Predsednik Bill Clinton, ki mu nekateri zgodovinarji očitajo pomanjkanje "stila", Bushu tudi v soboto ne bo dal miru, saj bo prav v času parade priredil poslovilno zabavo v Washingtonu in New Yorku, ter slavljencu odvzel del medijske pozornosti.
Clinton še zadnjič nagovoril američane
19. 01. 2001 00.00
Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.
Pred vrati nove sezone relija
16. 01. 2001 00.00
Konec tedna se bo v Monte Carlu začela nova sezona relija za svetovno prvenstvo. Tako kot pretekla bo štela 14 dirk, deset makadamskih in štiri asfaltne. Lani je vse presenetil Peugeot, ki je v svoji prvi sezoni postal konstruktorski prvak, poleg tega pa je Finec Marcus Groenholm postal prvak med dirkači, s čimer je končal štiriletno prevlado rojaka Tommija Maekinena z Mitsubishijem. Pohod na vrh napovedujejo tudi pri Fordu in Subaruju.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Tintinov oče bo imel svoj muzej
15. 01. 2001 00.00
Fundacija Herge je sporočila, da bodo v belgijskem mestu Louvain-La-Neuve, nedaleč od Bruslja, zgradili muzej, ki bo posvečen belgijskemu avtorju stripov, očetu znanega Tintina, Hergeju (George Remi). Muzej, ki bo imel površino 5000 m2, naj bi odprli čez tri do pet let. Fundacija Herge, ki upravlja z vsemi pravicami v zvezi s Hergejevimi deli, je že podpisala pogodbo s katoliško univerzo v Louvainu, ki bo dala na razpolago zemljo za muzej. Remi, znan kot Herge, je svoj prvi strip o Tintinu objavil pred natanko 72 leti. Skupaj je izdal 23 albumov, umrl pa je leta 1983.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Clinton oddal zadnje poročilo
13. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.