Gerhard
Največji industrijski sejem na svetu
23. 04. 2001 00.00
V nemškem Hannovru je danes odprl vrata največji industrijski sejem na svetu. Do sobote, 26. aprila, bo na njem razstavljalo 7000 razstavljavcev iz 65 držav. Ob odprtju sejma je nemški kancler Gerhard Schröder kljub popravljeni napovedi gospodarske rasti za Nemčijo na 2,25 odstotka za letos in na 2,5 odstotka v naslednjem letu nemško gospodarstvo posvaril pred pesimizmom. Schröder je pozval podjetja, naj sejem izkoristijo kot jasen znak zaupanja, saj nemško gospodarstvo nenazadnje tudi zaradi panog, ki se predstavljajo na sejmu, še vedno beleži solidno gospodarsko rast. Med drugim najmočneje zastopanima panoga na sejmu, strojegradnji in industriji, analitiki za letos napovedujejo pet do sedemodstotno rast. Prireditelji sejma pričakujejo, da si bo sejem do konca tedna ogledalo preko 250.000 obiskovalcev iz vsega sveta.
Inštitut podpira pretok delovne sile
21. 04. 2001 00.00
Vodja nemškega inštituta za ekonomske raziskave Klaus Zimmermann zahteva v okviru načrtovane širitve EU proti Vzhodu prost pretok delovne sile in neomejena delovna dovoljenja za delavce iz vzhodne Evrope po širitvi petnajsterice. "Zavzemam se za popolno odprtje nemškega trga delovne sile," je za nemški tednik Der Spiegel povedal Zimmermann.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.
Schröder poziva k dialogu
10. 04. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder, ki se v St. Peterburgu udeležuje dvodnevnega rusko-nemškega srečanja, je Rusijo in ZDA pozval k dialogu o ameriškem protiraketnem ščitu, ki mu Moskva odločno nasprotuje. Po Schröderjevem mnenju bi bilo smiselno, da bi se Rusi in Američani pogovorili o tem vprašanju, tako kot se je z Washingtonom že pogovorila Evropa.
Putin nasprotuje podržavljanju NTV
09. 04. 2001 00.00
Protesti zaradi prevzema ruske televizijske postaje NTV so se iz Moskve preselili v Sankt Petersburg. Na osrednjem trgu se je zbralo okoli 4.000 ljudi, ki so predsedniku Putinu očitali, da si skuša podrediti neodvisne ruske medije. Predsednik Putin je vrhovno sodišče pozval, naj se izjasni o pravni podlagi za prevzem NTV, ki ga je prejšnji teden izvedel državni energetski gigant Gazprom.
Grški klasiki v Berlinu
08. 04. 2001 00.00
Razstavišče Martin-Gropius-Bau v Berlinu bo prihodnje leto prizorišče obsežne razstave o klasiki stare Grčije. Na razstavi z naslovom Grška klasika - ideja ali resničnost bo od 1. marca do 31. junija 2002 na ogled kakih 600 eksponatov, od umetniških del do skulptur, iz sedmih evropskih držav in ZDA.
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.
Končan vrh v Stockholmu
24. 03. 2001 00.00
S sporočilom, da Evropska unija polno zaupa v svoj gospodarski potencial ter da je odločena zdržati pritiske globalnega gospodarskega upočasnjevanja in okrepiti lastno konkurenčnost, se je danes v Stockholmu končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje petnajsterice. Ob gospodarski strategiji so voditelje dva dni zaposlovale tudi zunanjepolitične teme, predvsem napete razmere v Makedoniji in odnosi z Rusijo, izognili pa se niso tudi krizi, v katero je zaradi slinavke in parkljevke zašlo evropsko kmetijstvo.
Pariški knjižni sejem v znamenju Nemčije
16. 03. 2001 00.00
V Parizu so v četrtek slavnostno odprli 21. mednarodni knjižni sejem. Sejem je skoraj v celoti posvečen Nemčiji, na slavnostni otvoritvi pa je kot častni gost poleg francoskega predsednika Jacquesa Chiraca sodeloval tudi nemški kancler Gerhard Schröder.
Izplačilo odškodnin žrtvam nacizma
15. 03. 2001 00.00
Nemški zvezni kancler Gerhard Schröder in predstavniki 17 največjih nemških podjetij so včeraj na srečanju v Berlinu zahtevali čimprejšnjo pravno jamstvo za vsa podjetja, ki so prispevala denar v sklad za poplačilo odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem iz časa nacizma. Predstavniki podjetij in nemške vlade so se dogovorili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, je po končanem srečanju povedal Schröder in poudaril, da se zavzemajo za hitro izplačilo odškodnin. Nemška podjetja so sporočila, da so zbrala vseh pet milijard mark v sklad.
Začetek preiskave proti Fischerju
16. 02. 2001 00.00
Nemški bundestag je od frankfurtskega državnega tožilstva prejel pismo, v katerem tožilstvo sporoča, da bo sprožilo preiskavo proti nemškemu zunanjemu ministru Joschki Fischerju, je sporočil tiskovni predstavnik bundestaga Hans Hotter. Sodišče v Frankfurtu bo začelo preiskavo proti Fischerju zaradi domnevnega krivopričanja. Preiskava se bo začela v 48 urah, če za to ne bo nobenih zadržkov, vendar Fischerja sodišče ne bo moglo obtožiti, dokler bundestag ne bo izglasoval odvzema imunitete Fischerju, kar je zahtevalo sodišče.
Srečanje Schröderja in Amata
13. 02. 2001 00.00
V Berlinu sta se sinoči sešla nemški kancler Gerhard Schröder in predsednik italijanske vlade Giuliano Amato. Največ pozornosti sta v pogovoru namenila razvoju Evropske unije po decembrskem vrhu v Nici, vključno s pogoji širitve unije. Dotaknila sta se tudi bližnjega vrha skupine G-8, ki mu bo predsedovala Italija.
Schröder za zakon o priseljevanju tujcev
10. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je na srečanju Socialdemokratske stranke v nemški deželi Baden-Wuerttemberg, kjer bodo prihodnji mesec potekale volitve, v predvolilno kampanjo vključil tudi vprašanje priseljevanja tujcev. Schröder se je zavzel za sprejetje zakona o priseljevanju še v trajanju njegovega mandata do leta 2002. Strožja regulativa na tem področju bi po kanclerjevem mnenju Nemčiji omogočila, da ostane konkurenčna na spreminjajočem se mednarodnem trgu. Nemčija ima dokaj radodarno politiko do iskalcev azila, nedavno pa je sprejela poseben program zelenih kart za zaposlovanje in bivanje tujih delavcev v tehnološko intenzivnih panogah.
Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.
Nemško-francoski vrh pri Strasbourgu
01. 02. 2001 00.00
Francoski in nemški voditelji so se sinoči v kraju Blaesheim pri Strasbourgu pogovarjali o težavah, ki tarejo proces evropskega združevanja in ki že vse od vrha EU v Nici obremenjujejo tudi odnose med državama. Na prisrčni večerji ob tradicionalnih alzacijskih jedeh sta se srečala nemški kancler Gerhard Schröder in francoski predsednik Jacques Chirac, družbo pa jima delajo tudi francoski premier Lionel Jospin, oba zunanja ministra Joschka Fischer in Hubert Vedrine ter drugi ugledni predstavniki. Fischer je že pred večerjo miril duhove in prisegel na francosko-nemško enotnost. Po Fischerjevem mnenju Francija za Nemčijo ostaja nezamenljivi partner, 
Trije novi primeri BSE v Nemčiji
24. 01. 2001 00.00
V Nemčiji so odkrili tri nove primere bolezni norih krav (BSE), tako da se je število odkritih primerov te bolezni v državi povišalo na 19. Po en primer bolezni so danes potrdili v zveznih državah Bavarska, Baden-Wuerttemberg in Saška-Anhalt. Tako so na Bavarskem doslej odkrili osem primerov BSE, po tri v Baden-Wuerttembergu, na Spodnjem Saškem in v Schleswig-Holsteinu, po enega pa v Mecklenburg-Predpomorjansko in Saška-Anhalt. V zvezni državi Saška-Anhalt so obolelo kravo odkrili v tisočglavi čredi, kar je doslej največja čreda v Nemčiji, v kateri se je pojavila BSE. v Nemčiji so po novih primerih BSE od konca novembra 2000 doslej pobili že 1900 glav govedi.
FIFA se opravičuje evropski zvezi
19. 01. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je v petek rešila spor z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) in umaknila enostranske predloge za pogajanja z Evropsko unijo o prestopih nogometašev. V Zürichu sta se sestala oba predsednika omenjenih zvez, po uri in pol sestankovanja pa je Sepp Blatter kolegu Lennartu Johanssonu obljubil, da bosta FIFA in UEFA odslej sodelovali z roko v roki.
Fischer se zagovarja pred bundestagom
17. 01. 2001 00.00
V nastopu pred bundestagom se je nemški zunanji minister Joschka Fischer danes še enkrat opravičil za svojo levičarsko preteklost, hkrati pa jezno vztrajal, da je obrnil hrbet nasilju že pred več kot dvajsetimi leti. Fischer naj bi bil videti nejevoljen, ko so ga predstavniki opozicije zasliševali o njegovi udeležbi v uličnih protestih v sedemdesetih letih, delu njegove preteklosti, ki je nikoli ni skušal prikrivati.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Predbožično vzdušje med pravoslavci
06. 01. 2001 00.00
Pravoslavci po vsem svetu jutri slavijo božič. Ruski in moskovski patriarh Aleksij II. je v božični poslanici pravoslavne vernike pozval, naj na prihodnost gledajo z upanjem in vero ter dodal, da se bosta ruska cerkev in vsa Rusija v 21. stoletju okrepili. Srbski patriarh Pavle pa bo drevi v eni izmed beograjskih cerkva vodil posebno božično liturgijo, jutri pa bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah prebrali patriarhovo tradicionalno božično poslanico.
Schröder napovedal boj proti BSE
30. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v novoletnem govoru obljubil odločen boj proti bolezni norih krav, ki je izbruhnila v Nemčiji, ostro opozorilo pa je naslovil na desničarske skrajneže. Po njegovih besedah se morajo rasistični in ksenofobični napadalci soočiti z najstrožjim kaznovanjem.
Schröder poziva k pogumu
06. 12. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je po srečanju s poljskim premierom Jerzyjem Buzekom v Varšavi pozval evropske voditelje k "pogumu" na vrhu EU v Nici, da bi dokončali izgradnjo združene Evrope, ki bi vključevala tudi srednje- in vzhodnoevropske države. Po Schröderjevem mnenju mora postati vrh v Nici mejnik na poti v združeno Evropo. "Bodimo pogumni, nacionalne interese potisnimo v ozadje in se osredotočimo na evropsko dimenzijo vrha v Nici," je poudaril Schröder. "Spomnimo se na narode srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Poljska, Madžarska in baltske države. Naša naloga je dokončati zgodovinsko izgradnjo združene Evrope," je še dodal Schröder. Nemški kancler je še povedal, da si ne more predstavljati prvega kroga širitve EU proti Vzhodu brez Poljske. Schröder se mudi v Varšavi ob 30. obletnici podpisa sporazuma med takratno Zahodno Nemčijo in Poljsko, s katero je bila priznana poljska zahodna meja, ki je tedaj tekla vzdolž Nemške demokratične republike.
Pred vrhom EU v Nici
02. 12. 2000 00.00
Pred vrhom EU v Nici sta se danes v Hannovru srečala francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder. Chirac je pred tem v Haagu, kjer se je mudil dopoldan, dejal, da pri vprašanju sprejemanja odločitev znotraj EU ne pričakuje nobenih težav med Nemčijo in Francijo. Z obiskom v Hannovru je predsedujoči EU končal obiske po članicah petnajsterice v pripravah na vrh, ki bo med 7. in 9. decembrom potekal v Nici, kjer bodo govorili predvsem o prenovi unijinih ustanov. Med Nemčijo in Francijo obstajajo določene razlike v stališču do razporeditve glasov. Chirac nasprotuje temu, da bi imela Nemčija na podlagi večjega števila prebivalcev več glasov v ministrskem svetu kot Francija.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Bruselj predlagal poostrene ukrepe
29. 11. 2000 00.00
V luči naraščajoče panike med evropskimi potrošniki zaradi povečanega števila odkritih primerov bolezni norih krav, je Evropska komisija predložila paket poostrenih ukrepov za zaščito potrošnikov, vključno z uvedbo obveznega testiranja goveda in s prepovedjo uporabljanja kostne moke za krmo na območju celotne Evropske unije.
Zasedanje skupščine zveze NATO
21. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder in generalni sekretar zveze NATO George Robertson sta se v Berlinu, kjer poteka letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO, zavzela za tesnejšo povezanost med državami članicami Evropske unije in zvezo NATO. Oba sta državljanom ZR Jugoslavije izkazala spoštovanje za mirno revolucijo v državi.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
V Salzburgu počastili spomin na žrtve
17. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali je potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednje bogoslužje so vodili dunajski kardinal Christoph Schönborn, evangeličanski škof Herwig Sturm in salzburški nadškof Georg Eder.
Jutri žalna slovesnost v Salzburgu
16. 11. 2000 00.00
V salzburški katedrali bo jutri potekala osrednja žalna slovesnost za žrtvami sobotne nesreče zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri Kaprunu, v kateri je življenje izgubilo 155 ljudi. Osrednjega bogoslužja v Salzburgu se bodo udeležili avstrijski predsednik Thomas Klestil in kancler Wolfgang Schüssel, nemški kancler Gerhard Schröder in bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber, pa tudi slovenski premier Andrej Bajuk. Mašo bo vodil dunajski kardinal Christoph Schönborn.