Gibanja
Dvanajst let po Tiananmenu
04. 06. 2001 00.00
Matere žrtev pokola na pekinškem Trgu nebeškega miru so pred današnjo 12. obletnico krvave zadušitve prodemokratičnega gibanja zahtevale ponovno preučitev uradne razlage dogodkov iz leta 1989. Medtem se kitajske oblasti trudijo, da bi preprečile kakršne koli žalne slovesnosti ob obletnici incidenta. Vojska je, tako uradni Peking, upor zatrla, ker je bila ogrožena nacionalna varnost Kitajske.
Samomorilski bombni napad
02. 06. 2001 00.00
V najhujšem terorističnem napadu muslimanskih skrajnežev po letu 1996 v Izraelu je v petek poleg samomorilca umrlo 18 ljudi, več kot 115 predvsem mladih Izraelcev pa je bilo ranjenih, od tega deset huje, dvaindvajset resneje, 54 pa lažje. Samomorilec je bombo sprožil pred vhodom priljubljenega nočnega kluba v Tel Avivu, kjer je čakalo več mladih ljudi. Eden od očividcev je dejal, da so po zraku leteli raztrgani človeški udi, v krogu 20 metrov okoli diskoteke pa je bilo polno krvi. Odgovornost za atentat je prevzela skrajna palestinska organizacija Islamska sveta vojna, ki je le nekaj ur pred tem napad tudi napovedala. Duhovni vodja islamskega uporniškega gibanja Hamas šejk Ahmed Jasin je za petkov napad dejal, da se imajo Palestinci pravico braniti. V Damasku pa je Narodna fronta za osvoboditev Palestine pozdravila "operacijo v Tel Avivu" in pozvala na okrepitev akcij proti Izraelu.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
BS odpravlja skrbniške račune
30. 05. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji sklenil še pred potekom obljubljenega roka z veljavnostjo 1. julij sprostiti nakupe vrednostnih papirjev za tujce na kapitalskem trgu. Odpravil je režim skrbniških računov za tovrstne transakcije, medtem ko še vedno ostaja v veljavi režim skrbniških računov za nakupe kratkoročnih vrednostnih papirjev na denarnem trgu, so sporočili iz Banke Slovenije.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Sprožena akcija proti ugrabiteljem
28. 05. 2001 00.00
Filipinska predsednica Gloria Arroyo je odredila akcijo proti muslimanskemu uporniškemu gibanju Abu Sajaf, ki je v soboto v nekem hotelu v filipinskem letovišču Dos Palmas ugrabila 16 turistov in 4 uslužbence. Med talci so tudi trije ameriški državljani. Eden od ugrabljenih Američanov je za neko filipinsko radijsko postajo potrdil, da se talci dobro počutijo.
Višje premije pri Vzajemni
28. 05. 2001 00.00
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo s 1. julijem povišala premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za 5,8 odstotka. To pomeni, da bo premija v povprečju višja za 189 tolarjev. Kot so sporočili iz Vzajemne, je glavni razlog za podražitev visoka rast stroškov zdravstvenih storitev v prvem letošnjem trimesečju, ki je presegla pričakovana in načrtovana gibanja.
Šaron podaljšal prekinitev ognja
25. 05. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron je dejal, da bo kljub današnjemu terorističnemu napadu v Haderi severno od Tel Aviva, v katerem so po zadnjih podatkih umrli trije napadalci, najmanj 45 pa je ranjenih, še za nekaj dni podaljšal enostransko prekinitev ognja. Palestinci so izraelsko odločitev o enostranski prekinitvi ognja označili za prevaro.
Šišenska civilna iniciativa pri Hanžku
24. 05. 2001 00.00
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek s sodelavci je sprejel predstavnika nevladnega gibanja Šišenske civilne iniciative Bojana Oblaka in Sandija Čolnika, ki sta varuha seznanila s problematiko azilnega doma in centra za tujce na Celovški 166 v Ljubljani ter mu predstavila pritožbe krajanov v tamkajšnji šišenski soseski. Ti se zavzemajo za prestavitev centra za tujce in azilnega doma na drugo, ustreznejšo lokacijo. Po besedah predstavnika omenjene državljanske pobude Bojana Oblaka so z ombudsmanom našli skupno točko, saj so soglašali, da je stavba na Celovški 166 funkcionalno neprimerna za nastanjevanje ilegalnih prebežnikov in prosilcev za azil.
Bush pozval k ustavitvi nasilja
23. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je izraelskega premiera Ariela Šarona in palestinskega voditelja Jaserja Arafata v telefonskem pogovoru pozval k ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu in uresničitvi priporočil poročila Mitchellove komisije. Kot so sporočili palestinski viri, je Arafat Busha v telefonskem pogovoru pozval, naj posreduje za ustavitev izraelskih napadov. Palestinci so izraelsko vojsko danes obtožili, da nadaljujejo vdore na območje Gaze, čeprav je Izrael včeraj enostransko razglasil prekinitev ognja. Po poročilih iz Gaze so izraelski tanki znova obstreljevali begunsko taborišče v Rafahu na jugu območja Gaze. Do hudega spopada, v katerem je bilo po palestinskim podatkih ranjenih pet oseb, je prišlo tudi na območju ob meji z Egiptom.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Slovesnost v Pekrah
18. 05. 2001 00.00
Ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici dogodkov v Pekrah, ki so bili povod za kasnejšo osamosvojitveno vojno, je vrh Slovenske vojske v Pekrah, za Slovenijo zgodovinskem kraju, pripravil slovesnost. Ko so pripadniki Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaka je namreč v Pekrah, kjer se je urila prva generacija slovenskih vojakov, prišlo do prve resne napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade.
Dražji bencin
15. 05. 2001 00.00
Opolnoči se je bencin spet podražil in sicer v povprečju za slabih pet tolarjev po litru. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je tako po novem iz 176 tolarjev in pol dvignila na 181 tolarjev in 30 stotinov. Za slaba dva tolarja sta se podražila tudi plinsko in kurilno olje.
Darila za Miloševića
11. 05. 2001 00.00
Člani gibanja Odpor, ki ima sedež v rojstnem kraju Slobodana Miloševiča Požarevcu, so nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku, ki je zaprt v osrednjem beograjskemu zaporu, poskušali izročiti darilo, poročajo srbski mediji. Četverico - trije med njimi so bili nekaj mesecev zaprti zaradi domnevne vpletenosti v umor in pretep - je sprejel upravitelj zapora in jim pojasnil, de nekdanjega voditelja države ni mogoče obiskati brez predhodne privolitve preiskovalnega sodnika. Člani Odpora so sicer Miloševiču želeli podariti dve knjigi z naslovom Odpor in Mati Srbija, jokaj ter škatlico cigaret Original Drina.
Letno poročilo Banke Slovenije potrjeno
08. 05. 2001 00.00
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je na današnji seji potrdil letno poročilo Banke Slovenije za leto 2000 ter finančni načrt za letos. Banka Slovenije je v preteklem letu zabeležila 36,1 milijarde tolarjev prihodkov in 22,9 milijarde tolarjev odhodkov, od skupno 45,4 milijarde tolarjev dobička pa se bo v državni proračun steklo 3,3 milijarde tolarjev . Sicer pa so bolj kot letno poročilo zanimiva gospodarska gibanja v tem letu, je ob predstavitvi letnega poročila članom odbora menil guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Opozoril je na rast cen ter na nenadzorovano gibanje plač v javnem sektorju, medtem ko so nekateri drugi kazalci izredno spodbudni, med njimi gospodarska rast, industrijska proizvodnja, izvoz in zaposlenost. Centralna banka letos načrtuje 9,7 milijarde tolarjev dobička.
Novi izgredi v Makedoniji
02. 05. 2001 00.00
V torkovem napadu neznancev na albanski lokal v Skopju je bil ubit en Albanec, dva pa ranjena. Pri obstreljevanju albanskega veleposlaništva v Skopju pa po nepotrjenih podatkih ranjenih ni bilo. Policija še vedno išče zamaskirane napadalce, ki so v sredo ponoči, oboroženi z avtomatskim orožjem in palicami za baseball, napadli zaposlene v skopski prodajalni, katere lastnik je prav tako Albanec. Podobni incidenti so se sinoči zgodili tudi v Velesu, Delčevu in Vinici. Izgredniki pa so v noči na sredo že drugo noč zapored tudi v Bitoli napadli trgovine Albancev. Grčija je danes "najostreje obsodila" incidente v Bitoli, kjer je več sto makedonskih civilistov napadlo trgovine albanskih lastnikov. Od srede zvečer v Bitoli velja policijska ura, in sicer med 23.00 in 5.00 uro. Do prepovedi gibanja je prišlo po incidentih, 
Tri žrtve eksplozije v Ramali
01. 05. 2001 00.00
V močni eksploziji, ki je porušila dvonadstropno zgradbo v Ramali na Zahodnem bregu so umrle tri osebe. Vzroki eksplozije še niso znani, palestinski viri pa domnevajo, da je šlo za izraelski napad.
Za prost pretok delovne sile
25. 04. 2001 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je evropskemu komisarju za širitev Günterju Verheugnu izročil posebno pismo, v katerem Slovenija poziva vse članice Unije in komisijo v Bruslju naj ne omeji dostopa slovenskih delavcev na evropski trg. Sicer pa je sestanek skupnega odbora slovenskega in evropskega parlamenta, ki dvakrat letno obravnava odprta vprašanja o vključevanja, minil v optimističnem tonu.
Gusinski brez omejitve gibanja
23. 04. 2001 00.00
Špansko sodišče je razsodilo, da se lahko ruski poslovnež, nekdanji lastnik neodvisne ruske televizije NTV Vladimir Gusinski, neovirano giblje po Španiji. Prejšnji teden pa je špansko sodišče že zavrnilo zahtevo Rusije po izročitvi Gusinskega. Vrnili so mu tudi varščino v višini 12 milijonov nemških mark, ki jo je moral plačati za izpustitev iz preiskovalnega zapora. Ruskemu poslovnežu se tako ni več treba redno javljati na policiji in lahko brez ovir zapusti provinco Cadiz na jugu Španije.
Spopadi na demonstracijah v Novem Sadu
21. 04. 2001 00.00
V Novem Sadu je več kot 3000 privržencev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića, ki je trenutno v beograjskem preiskovalnem zaporu, zahtevalo njegovo izpustitev. Pred zborovanjem je prišlo do spopadov med demonstranti in aktivisti gibanja Odpor, ki je nasprotovalo Miloševićevemu režimu.
Iran z raketami nad Irak
19. 04. 2001 00.00
Iranska vlada je potrdila, da so iranske sile včeraj napadle oporišča glavnega iranskega opozicijskega gibanja na ozemlju Iraka. Iranski predstavnik v ZN Hadi Nedžad Hosejnan je v pismu Varnostnemu svetu ZN pojasnil, da je šlo za omejene operacije iranskih sil proti poveljstvu mudžahedinov na iraškem ozemlju in odgovor na napade teroristov. Po iraških informacijah sta v napadu življenje izgubila dva civilista in en pripadnik iranskega opozicijskega gibanja.
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Slovenski dnevi knjige
17. 04. 2001 00.00
"Knjiga je dobrodošel gost in gostoljuben dobrotnik", je bila ena izmed misli, ki so odmevale z govorniškega odra v parku Zvezda ob odprtju 6. slovenskih dnevov knjige. Poleg avtorice izjave Andreje Rihter so se s slavnostnimi govori zvrstili še predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar, predsednik države Milan Kučan, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije Milan Matos in predsednik Bralne značke Tone Partljič. Govorniki so nad trenutno situacijo, v kateri se je znašla slovenska knjiga, zaskrbljeni, ne pa obupani, saj so statistični podatki o bralnih navadah Slovencev in Slovenk več kot vzpodbudni.
Podelili letošnje Pulitzerjeve nagrade
17. 04. 2001 00.00
Letošnje Pulitzerjeve nagrade za novinarske dosežke so prejeli novinar časopisa Miami Herald za poročanje o usodi kubanskega dečka Eliana Gonzalesa, časopis New York Times za kritične članke o ameriškem davčnem sistemu in rasnih odnosih v ZDA, novinar časopisa Wall Street Journal Ian Johnson za poročila o preganjanju budističnega gibanja Falun Gong, novinar Chicago Tribune Paul Salopek pa za reportaže o političnih krizah in boleznih v Afriki.
Peticija za otroke po svetu
15. 04. 2001 00.00
Več kot 110 milijonov otrok po svetu ni vpisanih v nobeno šolo, kar 11 milijonov jih umre zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili. Novo svetovno gibanje za otroke, ki se mu je pridružila tudi Slovenija želi zato potrebe in pravice otrok postaviti na prvo mesto. V ta namen je Unicef pripravil posebno peticijo, ki jo že podpisujejo po vsem svetu, v Sloveniji pa so jo prvi podpisali Ljubljančani.
Eksplozija na Zahodnem bregu
15. 04. 2001 00.00
Na nadzorni točki med Izraelom in palestinskim Zahodnim bregom je danes odjeknila eksplozija bombe. Izraelska vojska je poročala, da v eksploziji ni bil nihče ranjen, prav tako pa eksplozija ni povzročila škode. Podtaknjena bomba je eksplodirala v bližini zapore, ki stoji med palestinskim avtonomnim mestom Kalkilia in bližnjim izraelskim mestom Kfar Saba. Podrobnosti o napadu za zdaj niso znane. Eksplozija se je sicer pripetila, potem ko je bil v včerajšnjih eksplozijah dveh bomb v Kfar Sabi huje ranjen 70-letni Izraelec.
V Tokiu dražje delnice
13. 04. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes znova v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je okrepil za 33,28 točke oz. 0,25 odstotka in trgovanje končal pri 13.385,72 točke.
Razlike v DOS so normalne
09. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za osrednji dnevnik državne Televizije Srbija danes povedal, da je popolnoma normalno, da obstajajo razlike ne le med strankami, ki so združene v vladajoči Demokratični opoziciji Srbije (DOS), ampak tudi znotraj posameznih strank, članic te vladajoče koalicije.
Marković ukazal atentat na Draškovića
09. 04. 2001 00.00
Po pisanju beograjskega časopisa Danas, je nekdanji načelnik službe za državno varnost Radomir Marković osebno ukazal Nenadu Bujoševiću naj izvrši atentat na ibarski magistrali. Bujošević je bil tedaj pripadnik enote za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Srbije. Junija 1999 naj bi Marković Bujoševiću, na parkingu restavracije Milošev konak, ukazal "eliminacijo osebe, ki je državni sovražnik in dela za tuje obveščevalne službe" - oziroma predsednika SPO Vuka Draškovića. Drašković je atenat preživel, dva visoka člana DOS pa ne.
Iranska opozicija spet na udaru
08. 04. 2001 00.00
V Teheranu in še nekaterih drugih iranskih mestih so aretirali več deset članov iranske opozicije. Gre za pripadnike gibanja Za svobodo, skupine, ki je formalno prepovedana, kljub temu pa je doslej niso preganjali. Iransko pravosodje je potrdilo, da so zaradi demonstracij, ki so bile konec marca na jugu države, včeraj aretirali 23 oseb, obtoženih uničevanja družbenih dobrin in netenja nemirov. Že prejšnji teden so iranske oblasti napovedale aretacije 35 oseb, kar 80 pa naj bi jih bilo na črnem seznamu. Aretirani so osumljeni, da so skušali zrušiti iranski islamski sistem, zaradi česar jih lahko sodišče obsodi celo na smrt.