Grozni
Ostri odzivi na ruske grožnje
07. 12. 1999 20.55
Grožnja iz poveljstva ruske vojske v Čečeniji, da se bo v soboto začelo bombardiranje, v katerem bo Grozni zravnan z zemljo, je naletela na ostre reakcije po vsem svetu. V Moskvi poskušajo omiliti ultimat svojih generalov in pravijo, da gre le za opozorilo čečenskim upornikom.
Položaj civilistov zaskrbljujoč
07. 12. 1999 15.21
Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je v današnjem telefonskem pogovoru z ruskim ministrom za izredne razmere Sergejem Šogujem znova izrazila globoko zaskrbljenost nad položajem civilistov v obkoljeni čečenski prestolnici Grozni, potem ko so ruske sile postavile ultimat, naj prebivalci Groznega do 11. decembra zapustijo mesto.
Moskva postavila ultimat za Grozni
06. 12. 1999 14.33
Ruska vojska je danes prebivalcem čečenskega glavnega mesta Grozni postavila ultimat, naj se v roku petih dni, do sobote, umaknejo iz mesta ali pa naj se soočijo s silovitimi napadi, je sporočila ruska televizija NTV. Lističe z ukazom o umiku iz obleganega mesta so letala odvrgla nad Groznim ter drugimi pomembnejšimi mesti.
Ivanov povabil Vollebaeka na severni Kavkaz
05. 12. 1999 13.07
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes sporočil, da je predsedujočega Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Knuta Vollebaeka povabil, da obišče severni Kavkaz 14. in 15. decembra.
Ruske sile pripravljene za nove akcije
04. 12. 1999 19.59
Ruski vojaški aparat je pripravljen povečati pritisk na osrednjo Čečenijo, potem ko so včeraj popolnoma obkolili Grozni. Vojaški predstavnik je povedal, da nameravajo danes končati >>čiščenje<< mesta Angun, osem kilometrov vzhodno od Groznega, ki so ga zavzele včeraj. Naslednji cilj ruske vojske je tako zavzeti zadnje mesto, ki ga še nadzorujejo čečenski uporniki, Urus-Martan, zapreti Grozni ter poslati sile proti gorskim predelom na jugu, kjer naj bi se še zadrževali uporniki.
Je napoved Sergejeva uresničljiva?
02. 12. 1999 14.14
Ruske sile so pripravljene na zavzetje nekaterih najpomembnejših točk v predmestju čečnskega glavnega mesta Grozi, je včeraj sporočil obrambni minister Igor Sergejev ter napovedal, da bodo vojaki s pomočjo prebivalcev v dveh ali treh dneh zavzele kraj Argun, ki je deset kilometrov oddaljen mesta Grozni. Po njegovih navedbah naj bi se vojaške operacije proti upornikom zaključile najkasneje v treh mesecih.
Napovedi ruskega obrambnega ministra
01. 12. 1999 14.12
Ruske sile so pripravljene na zavzetje nekaterih najpomembnejših točk v predmestju čečnskega glavnega mesta Grozi, je sporočil obrambni minister Igor Sergejev ter dodal, da bodo vojaki s pomočjo prebivalcev v dveh ali treh dneh zavzele kraj Argun, ki je deset kilometrov oddaljen mesta Grozni. Po navedbah naj bi se vojaške operacije proti upornikom zaključile najkasneje v treh mesecih.
Nadaljevanje napadov v Čečeniji
01. 12. 1999 07.47
Rusko topništvo in letala so nadaljevala z bombardiranjem čečenske prestolnice Grozni, okoliških mest Vedeno in Itum-Kale, ruske enote pa so napadle tudi območje v bližini Arguna, osem kilometrov vzhodno od Groznega, je sporočil visoki čečenski predstavnik Isa Munajev. Po podatkih čečenskih virov pa ruske sile silovito napadajo še območje jugozahodno od Groznega, v bližini mesta Alhan-Jurt. Ruska televizijska postaja NTV je poročala o napredovanju ruskih enot proti Argunu, ruski viri pa so omenjene spopade potrdili. Inguška služba za migracije je sicer sporočila, da se je število čečenskih beguncev v Ingušetiji povzpelo že na 228.611, samo v torek pa jih je v to severnokavkaško republiko prišlo več kot tisoč. Vodja oddelka za mednarodne odnose na ruskem notranjem ministrstvu Aleksander Malinovski pa je izjavil, da več kot sto mednarodnih organizacij čečenske borce oskrbuje z orožjem in denarjem. Po njegovih trditvah pomoč prihaja predvsem iz Afganistana, Saudove Arabije, Bahrajna, Egipta, Jordanije, Kuvajta, Libanona, Pakistana in Jemena.
Nadaljevanje silovitih spopadov
30. 11. 1999 17.47
Ruske sile nadaljujejo z nenehnimi napadi na večja mesta v Čečeniji. Med ruskimi silami in islamskimi uporniki so se na jugu mesta Grozni vneli siloviti spopadi. Izgube naj bi bile po navajanju različnih virov zelo velike na obeh straneh, včeraj pa naj bi zvezne sile naletele na najtrši odpor islamskih upornikov doslej. Po poročanju ruskih vojaških virov naj bi čez ozemlje Čečenije včeraj čez dan 25 letal opravilo 50 preletov.
Hud spopad med ruskimi silami in uporniki
29. 11. 1999 14.44
Blizu vasi Tsentoroj v Čečeniji je včeraj prišlo do hudega spopada med islamskimi uporniki in ruskimi vladnimi enotami. Po poročilih agencije Itar-Tass naj bi bilo v spopadu ubitih 65 čečenskih upornikov. Ruski vojaki so našli 36 trupel, ki naj bi jih uporniki pustili na bojišču, saj jih med umikom niso uspeli odnesti s seboj. Vladne sile so med napadom uničile tudi veliko količino težkega orožja in navigacijske opreme.
Odprt koridor za begunce iz Groznega
28. 11. 1999 18.51
Ruska vojska, ki oblega glavno čečensko mesto Grozni, je odprla koridor za begunce, ki želijo oditi iz mesta, so sporočile ruske oblasti. Težko topništvo in letala nadaljujejo z obstreljevanjem mesta, vendar pa so uporniki odločeni mesto, ki še ni popolnoma obkoljeno, braniti. Tiskovna agencija Interfax poroča, da so ruska letal in helikopterji včeraj izvedli več kot 100 napadov na cilje v Čečeniji, največ na Grozni. Kopenske enote nadaljujejo s širjenjem varnostnih območij, na nekaterih območjih pa so skupine upornikov že uspešno razbili.
Najsilovitejši napad doslej
26. 11. 1999 20.50
Ruske sile včeraj zvečer izvedle najsilovitejši napad na čečensko prestolnico Grozni v osmih tednih ofenzive. Letalskemu bombardiranju je sledilo obstreljevanje zahodnega dela mesta s topovskimi granatami. Ruske sile še vedno sklepajo obroč okoli mesta, kjer kopičijo vedno več artilerije. Po besedah enega izmed ruskih vojakov topovske granate in drugo orožje v Čečenijo tovorijo kar z vlakom. Po trditvah ruskih vojaških virov so bili zadnji napadi usmerjeni izključno na industrijsko cono Staroprimoslovsky.
Poziv k predaji
25. 11. 1999 14.50
Rusija še vedno stopnjuje vojaški pritisk na Čečenijo in stiska obroč okoli glavnega mesta Grozni. Okoli mesta je sklenjenega že okoli 80% obroča.
Putin zavrnil pozive poslancev
24. 11. 1999 20.20
Ruski premier Putin je v dumi zavrnil pozive poslancev, naj vlada napove, kdaj bo osvojena čečenska prestolnica Grozni. Ruska vojska trdi, da je obkolila že skoraj vse mesto, medtem ko čečenski uporniki to zanikajo. Putin je poslancem govoril ob stotem dnevu svoje vlade, ki ji je po njegovih trditvah uspelo omejiti proračunsko porabo, kljub stroškom zaradi vojne v Čečeniji.
Nadaljevanje napadov v Čečeniji
24. 11. 1999 14.43
Predstavnik čečenske vojske Mumadij Sajdajev je zavrnil trditve, da so ruske enote obkolile približno 80 odstotkov čečenske prestolnice Grozni in da se čečenski vojaki umikajo iz Groznija v hribovite predele.
Grozni skoraj obkoljen, begunce pesti mraz
23. 11. 1999 18.58
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je prepričan, da bodo ruske sile zavzele glavno mesto Grozni brez spopadov, saj lokalno čečensko prebivalstvo po njegovih besedah želi sodelovati z vojsko pri iskanju islamskih upornikov. Približno 80 odstotkov okolice Groznega naj bi bilo že v ruskih rokah, krog pa naj bi bil sklenjen že do sredine decembra. Po poročanju tiskovne agencije Interfax pa naj bi islamski uporniki utrjevali svoje položaje, saj želijo preprečiti popolno obkolitev glavnega mesta.
Ruske enote prodirajo proti Uros-Martanu
19. 11. 1999 16.55
Ruske enote so po lastnih podatkih danes brez boja zavzele kraja Katir-Jurt in Balerik na vzhodu Čečenije. Ruske sile, ki nadzirajo že skoraj polovico čečenskega ozemlja, prodirajo v smeri Uros-Martana, pomembnega kraja 20 kilometrov južno od Groznega.
Napad za Grozni z raketami zemlja-zemlja
18. 11. 1999 21.58
Ruske sile so danes izstrelile rakete zemlja-zemlja na Grozni in Urus-Martan, 20 kilometrov južno od čečenske prestolnice. Ob tem je umrlo 170 ljudi, trdijo čečensko vojaški viri.
Ruske sile zavzele Bamut
17. 11. 1999 21.53
Ruske sile so danes zavzele čečensko mesto Bamut, je sporočila ruska vojska. Bamut so zavzeli po večtedenskem intenzivnem bombardiranju, čečenski uporniki pa so se zatekli na sosednje hribe, odkoder jih poskuša ruska vojska pregnati s topniškim obstreljevanjem. Ruske sile so začele odstranjevati mine z mesta, na mestno obrobje pa so namestili elitne enote, da bi preprečili vsakršno vtihotapljenje čečenskih upornikov. Ob zavzetju mesta je življenje izgubilo dvajset ruskih vojakov, je še sporočila ruska vojska. Bamut je po navedbah dopisnika AFP skoraj popolnoma uničen.
Nadaljevanje napadov
16. 11. 1999 14.02
Čečenske vasi v okolici Groznega so bile vso noč tarča ruskih topniških napadov. Ruski voditelji pa so že napovedali, da bodo za napadi stali tudi na vrhu OVSE, ki bo potekal konec tedna v Ankari. Prav v Ankari naj bi Rusijo k zaustavitvi in nesmiselnosti napadov pozval tudi ameriški predsednik Bill Clinton.
Novi letalski napadi na čečenska mesta
15. 11. 1999 15.49
Združene sile nadaljujejo s povečevanjem varnostne cone v Čečeniji. Poveljstvo združenih sil na severnem Kavkazu je danes sporočilo Interfaxu, da so včeraj bombniki Su-24 in letala za napade na zemeljske cilje Su-25 opravila več kot 70 bojnih poletov, helikopterji pa več kot 45 različnih misij.
Čečenski viri potrdili vstop ruskih sil v Bamut
14. 11. 1999 10.45
Čečenski uradni viri so danes potrdili, da so ruske sile vstopile v Bamut na zahodu Čečenije, vendar tega uporniškega mesta še nimajo pod nadzorom.
Rusko letalstvo nadaljuje z napadi
13. 11. 1999 19.43
Rusko letalstvo je danes v doslej najbolj silovitih zračnih napadih nadaljevalo z obstreljevanjem ciljev v Čečeniji. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je v napadih v minulih 24 urah sodelovalo 180 letal, kar je po ocenah generalštaba ruske vojske v Mosdoku rekordno število. V raketnih in bombnih napadih je bilo po ruskih ocenah ubitih najmanj 120 muslimanskih upornikov, je poročala agencija Interfax.
Ruske sile zavzele Gudermus
12. 11. 1999 21.18
Ruska vojska je okrepila letalske in topniške napade na čečensko prestolnico Grozni in Bamut, ruske sile pa so danes zavzele mesto Gudermes. Obe strani sta imeli v zadnjih bojih velike izgube.
Rusi se bojijo za Kavkaz
12. 11. 1999 15.30
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je za rusko televizijo izjavil, da želijo ZDA s kritiziranjem ruskega vojaškega posredovanja v Čečeniji izriniti Rusijo z območja Kavkaza in osrednje Azije. Po njegovem mnenju je možnost večne vojne na Kavkazu v skladu z nacionalnimi interesi ZDA.
Rusija izstrelila rakete zemlja-zemlja
09. 11. 1999 13.38
Dopisnik francoske agencije AFP je sporočil, da so ruske sile danes zjutraj iz vojaškega oporišča Karca v bližini Vladikavkaza proti Čečeniji izstrelile štiri rakete zemlja-zemlja. Kraj, kamor so rakete iztrelili še ni znan.
Trije mrtvi v napadu na konvoj
08. 11. 1999 18.54
V napadu ruskih tankovskih enot na konvoj civilistov v bližini čečenske prestolnice Grozni so bile danes ubite tri ženske, sedem oseb pa je bilo ranjenih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Na severu Kavkaza napeto
07. 11. 1999 19.19
Neko islamsko gibanje iz Jemna naj bi v Čečenijo napotilo dve skupini saboterjev, poroča Itar-Tass, sklicujoč se na rusko vojsko. V vsaki skupini naj bi bilo po 10 islamskih upornikov, nadaljnja skupina 50 skrajnežev pa naj bi se urila v Pakistanu in naj bi že v kratkem prispela v Čečenijo.
Rusija stopnjuje napade
07. 11. 1999 10.30
Ruske vojaške sile še vedno stopnjujejo napade na Čečenijo. Premier Vladimir Putin pa je dejal, da glavni cilj Rusije ostaja nespremenjen, kar pomeni, da bodo napadi trajali dokler ne bo celotno ozemlje pokrajine pod nadzorom ruskih sil. Ruska letala so včeraj bombardirala tudi glavno mesto Grozni in vasi v njegovi okolici.
Nadaljevanje napadov na Čečenijo
06. 11. 1999 19.57
Ruska letala so danes nadaljevala z napadi na čečensko glavno mesto Grozni, iz mesta pa poročajo o več ubitih in ranjenih ljudeh. Današnji letalski napadi naj bi sicer trajali samo 40 minut, vendar pa glavno mesto obkoljujejo ruske kopenske enote. Vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev je danes povedal, da so si Rusi izbrali taktiko ubijanja z višine, z letal, ki jih ni mogoče zadeti, padajoče bombe ter rakete pa pobijajo civiliste.