HRVAŠKA
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
General Ademi se bo predal
12. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Rahim Ademi, ki se po mnenju hrvaških medijev nahaja na zapečateni in tajni obtožnici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je nocoj v izjavi za hrvaško televizijo dejal, da se je pripravljen odzvati pozivu haaškega sodišča, ko ga bo dobil. V izjavi je poudaril, da obtožnice še ni videl oziroma dobil, temveč je o obtožbi izvedel iz medijev. Ademi, ki je trenutno na počitnicah, je izrazil obžalovanje, da mu je nekdanja hrvaška vlada leta 1998 prepovedala, da preiskovalcem haaškega sodišča poda izjavo o akciji Medački žep. Pred haaškim sodiščem naj bi ga branil zagrebški odvetnik Čedo Prodanović.
Podpis sporazuma še ta mesec
11. 07. 2001 00.00
Hrvaška in Slovenija bi lahko do konca julija podpisali meddržavne sporazume o jedrski elektrarni Krško ter meji na kopnem in morju, obstaja pa tudi manjša možnost, da se ponudi rešitev za varčevalce Ljubljanske banke, napoveduje hrvaški tedni Globus, ki se sklicuje na dobro obveščene vire v hrvaški in slovenski vladi. Globus hkrati navaja tudi izjavo pomočnika hrvaškega zunanjega ministra Joška Para, ki meni, da bi lahko sporazuma o JEK in meji podpisali do konca tega meseca, medtem ko bo za rešitev vprašanja Ljubljanske banke potrebno več časa.
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Kmalu sporazum o meji
11. 07. 2001 00.00
Sporazum o meji je zdaj v veliki meri odvisen od hrvaške strani, je na današnji novinarski konferenci dejal slovenski premier Janez Drnovšek.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Hrvati veseli slovenskih turistov
11. 07. 2001 00.00
Slovenija je bila po podatkih Hrvaške turistične zveze (HTZ) po številu turistov, ki so lani obiskali Hrvaško, na drugem mestu, takoj za turisti iz Nemčije. Samo lani je na Hrvaškem gostovalo 819.000 Slovencev, ki so ustvarili pet milijonov nočitev. Po besedah podpredsednika uprave slovenskega turističnega podjetja Kompas Tomaža Visenjaka, ki je danes skupaj s predstavnikom HTZ Goranom Blažičem v Ljubljani spregovoril na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi turistične ponudbe Istre in odprtega teniškega prvenstva Umaga, bo Kompas letos na počitnice v Hrvaško odpeljal približno 30.000 Slovencev in prav toliko tujcev.
Vukasović o vlogah Ljubljanske banke
09. 07. 2001 00.00
Zadnje izjave slovenskih predstavnikov potrjujejo, da nimajo nikakršne namere izplačati hranilnih vlog nekdanje Ljubljanske banke (LB), ne varčevalcem na Hrvaškem, ne varčevalcem v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, ugotavlja hrvaški poslovnež Božidar Vukasović, ki sicer zase trdi, da je predstavnik varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, čeprav uradno takšnega statusa nima. Vukasovič se tako v današnjem sporočilu za javnost odziva na nekatere izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki jih je minister dal po podpisu okvirnega nasledstvenega sporazuma o delitvi premoženja in obveznosti nekdanje Jugoslavije na Dunaju, pa tudi na izjave guvernerja Banke Slovenija Mitje Gasparija o obrestih na pologe v Sloveniji.
Čigavi so jedrski odpadki?
07. 07. 2001 00.00
Prebivalci Krškega so ogorčeni, ker bodo jedrski odpadki toliko časa ostali v Sloveniji. Kot je povedal župan Krškega Franci Bogovič, Krčane moti tudi odnos pogajalcev do njih, saj lahko o tem, kar se dogaja v zvezi z nuklearko, spremljajo le preko medijev. ''Prebivalci Krškega v procesu pogajanj niso o ničemer obveščeni,'' opozarja krški župan. Župana skrbi tudi nadomestilo za razvrednotenje prostora v Krškem.
Obtožnice za Hrvate
07. 07. 2001 00.00
Vlada premiera Račana skupaj s predsedniki petih koalicijskih strank naj bi popoldne za zaprtimi vrati odločila o tem, ali bo za dva obtožena Hrvata izdala nalog za prijetje. Vladne stranke so sicer že v svojih prvih odzivih na obtožnici poudarile, da Hrvaška po zakonu mora sodelovati s sodiščem v Haagu, zato pa desničarske stranke nasprotujejo izročitvi hrvaških generalov. Današnji Feral tribune je objavil vest, da naj se eden od domnevno obtoženih, Ante Gotovina, sodišču ne misli predati prostovoljno.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Deutsche Telekom lastnik hrvaškega telekoma
03. 07. 2001 00.00
Hrvaška vlada je potrdila, da je Deutsche Telekom kupil še 16-odstotni delež v Hrvaških telekomunikacijah (HT) in tako postal večinski lastnik družbe. Nemški telekomunikacijski operater, ki bo za omenjeni delež odštel 500 milijonov evrov, je že oktobra 1999 za 850 milijonov dolarjev kupil 35-odstotni delež v HT, skupaj z najnovejšim nakupom pa se je njegov lastniški delež v HT povečal na 51 odstotkov.
Usklajen sporazum o JE Krško
02. 07. 2001 00.00
Slovenska in hrvaška pogajalska skupina sta na Brionih uskladili besedilo o meddržavnem sporazumu o lastništvu in statusu JE Krško. Pogajalci so tako dosegli soglasje glede vsebine sporazuma, ki se nanaša na skupno lastništvo in razpolaganje z električno energijo iz NEK, skrb za odpadke in obojestransko poravnavo vseh terjatev in obveznosti. Do konca prihodnjega tedna se bosta pogajalski skupini sestali še enkrat v Sloveniji, da bosta redakcijsko uskladili slovensko in hrvaško besedilo sporazuma.
Kandidatkam se mudi v Nato
02. 07. 2001 00.00
Zunanji ministri Vilniuške skupine kandidatk za članstvo v zvezi Nato in Hrvaška so danes na srečanju v Tallinnu zahtevali, da jih zavezništvo prihodnje leto povabi k članstvu. Zunanji ministri so v skupni izjavi izrazili prepričanje, da bo zavezništvo s tem razširilo območje varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar na MZZ Ignac Golob. Voditelji držav Nato bodo o širitvi razpravljali jeseni 2002 v Pragi.
V Salzburgu o dvostranskih odnosih
02. 07. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.
Drnovšek v Salzburgu
02. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.
Na Brionih o JE Krško
28. 06. 2001 00.00
Pogajalski skupini Slovenije in Hrvaške za sklenitev meddržavne pogodbe v zvezi z lastništvom in statusom Nuklearne elektrarne Krško (NEK) sta začeli večdnevno srečanje na Brionih. Na njem naj bi razrešili še preostala tehnična vprašanja, tako da bi državi lahko že prihodnji mesec parafirali meddržavni sporazum o NEK, kot sta se na srečanju 9. junija na Reki dogovorila premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Ivica Račan.
Slovenija vse bolj podkupljiva
27. 06. 2001 00.00
Po podatkih mednarodne nevladne organizacije za boj proti korupciji Transparency International, je Slovenija na lestvici podkupljivih držav v zadnjem letu nazadovala kar za šest mest. Po poštenosti so jo letos prehitele celo države kot so Madžarska, Italija in Tunizija, ki so bile lani na lestvici podkupljivost krepko za Slovenijo, po mnenju Transparency International pa v Sloveniji pojav korupcije podcenjujemo oziroma oblast celo namerno prikriva dejansko stanje.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Rihtarjeva zaključila obisk na Madžarskem
21. 06. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je danes sklenila dvodnevni uradni v Budimpešti, in njen gostitelj, madžarski minister za nacionalno kulturno dediščino Zoltan Rockenbauerj sta izrazila podporo kvadrilateralni pobudi na področju prevajanja, katere pobudnica je bila Slovenija.
Pospešeno reševanje odprtih vprašanj
21. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan sta se neformalno sestala na Dolenjskem, kjer sta nadaljevala pogovore o vprašanjih meje in nekdanje Ljubljanske banke. Ocenila sta dosedanje aktivnosti in se odločila za intenzivno komunikacijo o še nerešenih vprašanjih, tako da se bodo aktivnosti v naslednjih dneh in tednih intenzivno nadaljevale.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Vaterpolisti končali predtekmovanje
20. 06. 2001 00.00
V Budimpešti so najboljši evropski vaterpolisti končali boje v predtekmovalnih skupinah. V četrtfinale, na sporedu bo v četrtek, so se uvrstili vsi favoriti. V dosedanjem poteku prvenstva je edino še neporaženo moštvo ZR Jugoslavija.
Mesić v Teheranu
19. 06. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je prvi dan uradnega obiska v Teheranu zatrdil, da si Hrvaška želi zbližanja z islamskimi državami. "Ob izboljšanju odnosov s sosedami in hitri vključitvi v Evropsko unijo, je naša prioriteta tudi zbližanje z neevropskimi državami, najprej z islamskimi," je dejal Mesić po srečanju z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Iran je označil kot prijateljsko državo, Hatamija pa povabil na obisk v Zagreb.
Opozicijska vprašanja premieru
19. 06. 2001 00.00
Na predstavnike vlade se je z vprašanji obrnilo približno 30 poslank in poslancev, med njimi kot prvi trije opozicijski poslanci, ki so svoja vprašanja naslovili neposredno na premiera Janeza Drnovška. Med njimi so poslanci najprej prešli na pobude in vprašanja, v okviru katerih je uvodoma premier Janez Drnovšek odgovarjal na opozicijska vprašanja o odnosih s sosednjo Hrvaško, problematiki mladih in o posledicah morebitnega referenduma v zvezi s prostocarinskimi trgovinami (PCP) na mejnih prehodih z državami EU.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva in Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva sta ob 10. obletnici državnosti Slovenije in Hrvaške danes pripravili okroglo mizo z naslovom Deset let pozneje.
Slovenija, odprta za umetnost
17. 06. 2001 00.00
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je začela že deveta mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost. Udeležiluje se je 27 likovnih ustvarjalcev iz 12 držav. Na domačiji Vidmarjevih bodo umetniki ustvarjali do sobote, 23. junija, ko bo tradicionalno srečanje s slikarji in improvizirana razstava novonastalih del. Umetniški vodja delavnice in hkrati njen ustanovitelj je Klavdij Tutta, z njim sodelujeta Klementina Golija in Etko Tutta, kritiško pa je bo spet vodila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj - Šajn.
Tri posadke v finalu
15. 06. 2001 00.00
Tri od štirih slovenskih posadk so se uvrstile v sobotni finale veslaške tekme svetovnega pokala v španski Sevilli. V skifu sta Iztok Čop in Luka Špik zmagala vsak v svoji polfinalni skupini, četverec brez krmarja z Milanom Janšo, Janijem Klemenčičem, Matejem Prelogom in Rokom Kolandrom pa je bil drugi za posadko Nemčije. Manj uspešen je bil dvojec brez krmarja z Grego Sračnjekom in Miho Pirihom, ki je bil v svoji skupini šele peti in bo v soboto nastopil v malem finalu. Tam bo nastopil tudi dvojni četverec z Žigo Galičičem, Boštjanom Božičem, Davorjem Mizeritom ter Gregorjem Novakom, ki si je nastop zagotovil v repesažu. Tam je bil neuspešen le lahki skifist Blaž Kajdiž, ki je že izpadel.
Tri posadke v finalu
15. 06. 2001 00.00
Tri od štirih slovenskih posadk so se uvrstile v sobotni finale veslaške tekme svetovnega pokala v španski Sevilli. V skifu sta Iztok Čop in Luka Špik zmagala vsak v svoji polfinalni skupini, četverec brez krmarja z Milanom Janšo, Janijem Klemenčičem, Matejem Prelogom in Rokom Kolandrom pa je bil drugi za posadko Nemčije. Manj uspešen je bil dvojec brez krmarja z Grego Sračnjekom in Miho Pirihom, ki je bil v svoji skupini šele peti in bo v soboto nastopil v malem finalu. Tam bo nastopil tudi dvojni četverec z Žigo Galičičem, Boštjanom Božičem, Davorjem Mizeritom ter Gregorjem Novakom, ki si je nastop zagotovil v repesažu. Tam je bil neuspešen le lahki skifist Blaž Kajdiž, ki je že izpadel.