Helmut
Kohl ne bo sprejel evropske nagrade
16. 01. 2000 17.21
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se jutri ne bo udeležil slovesnosti, na kateri naj bi mu nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors podelil nagrado Adolph-Bentinck za zasluge za Evropo. Kot je za nemški časnik Bild am Sonntag povedal vodja Kohlovega kabineta Michael Roik, ''za sprejem nagrade to ni primeren čas''.
Imenovana komisija za preučitev finančne afere
15. 01. 2000 09.36
Vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) Wolfgang Schaeuble je včeraj imenoval neodvisno komisijo, ki naj bi preučila potek nepravilnega financiranja stranke, v katerega je vpleten nekdanji nemški kancler in vodja CDU Helmut Kohl. Medtem ko je nekdanji tiskovni predstavnik Kohlove vlade in sedanji poslanec bundestaga Friedhelm Ost ponovno zahteval, naj Schaeuble odstopi, so vodjo CDU podprli številni vodilni pripadniki stranke.
Kohl bi moral zapustiti bundestag
04. 01. 2000 14.33
Častni predsednik nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) in nekdanji nemški kancler Helmut Kohl bi moral po mnenju večine Nemcev zaradi vpletenosti v podkupovalno afero v svoji strani odložiti svoj mandat v bundestagu in se tako dokončno umakniti iz politike, je pokazala javnomnenjska raziskava Forsa, ki jo je objavil časnik Die Woche.
Pritiski na Kohla se nadaljujejo
30. 12. 1999 19.00
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je moral danes vnovič soočiti s prošnjami članov njegove krščansko-demokratske unije (CDU), naj razjasni finančne škandale stranke, ki so sprožili preiskavo.
Kohl noče razkriti idenititete donatorjev
24. 12. 1999 19.50
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl v pogovoru za petkovo številko časnika Bild vnovič ni hotel razkriti identitete donatorjev, ki so nakazovali denar na skrivne račune nemških krščanskih demokratov (CDU) v času, ko je bil Kohl predsednik CDU.
Schroeder še naprej predsednik SPD
08. 12. 1999 08.08
Nemški kancler Gerhard Schroeder je bil na kongresu socialdemokratske stranke (SPD) danes v Berlinu vnovič izvoljen za predsednika stranke.
Kohl zavrača namige o korupciji
30. 11. 1999 21.31
Zvezno republiko Nemčijo pretresa finančni škandal. Nekdanji kancler Helmut Kohl je danes priznal finančne nepravilnosti med vodenjem največje nemške konzervativne stranke CDU. Obenem je zavrnil obtožbe o korupciji in ponovil, da je deloval izključno v dobro države.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.
Slovesno ob 10. obletnici padca berlinskega zidu
09. 11. 1999 21.36
V Nemčiji so obeležili 10. obletnico padca berlinskega zidu. Nemški kancler Gerhard Schroeder je na slavnostnem zasedanju bundestaga opozoril, da po padcu zidu ne bi smeli postavljati novih meja v Evropi, tokrat med blagostanjem v EU in vzhodnimi sosedami.
George Bush častni meščan Berlina
08. 11. 1999 19.35
Nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha so na predvečer 10. obletnice padca berlinskega zidu razglasili za častnega meščana Berlina.
Kohl prejel olimpijski red
06. 11. 1999 17.54
Nekdanji dolgoletni nemški kancler Helmut Kohl je med praznovanjem petdesetletnice Nacionalnega olimpijskega komiteja (NOK) Nemčije v Bonnu prejel najvišje olimpijsko priznanje - olimpijski red. Kohl je četrti Nemec, ki je dobil to visoko priznanje.
Weizman predlagan za Nobelovo nagrado za mir
28. 09. 1999 08.42
Izraelskega predsednika Ezerja Weizmana je skupina mednarodnih predstavnikov in politikov predlagala za Nobelovo nagrado za mir. Kot je poročal oslovski časnik Aftenposten, je palestinski predsednik Jaser Arafat poslal pisni predlog odboru za Nobelove nagrade v Oslu, ki bo 15. oktobra razglasil letošnjega nagrajenca. Arafat je predlog utemeljil s tem, da je Weizman, ki je postal izraelski predsednik leta 1993, eden izmed prvih izraelskih politikov, ki se je zavzel za neposredne stike s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO). Imenovanje 75-letnega Weizmana podpirajo med drugimi še nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, angleška kraljica Elizabeta II., španski kralj Juan Carlos in francoski predsednik Jacques Chirac.
Žalna slovesnost za Raiso Gorbačov
23. 09. 1999 21.05
V Moskvi so se v ožjem družinskem krogu poslovili od Raise Gorbačov. Številni politiki in znane osebnosti iz Rusije ter tujine pa so se udeležili žalne slovesnosti za soprogo zadnjega predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki je potekala v stavbi Ruske kulturne fondacije.
Prada bo prevzela Jil Sander
07. 09. 1999 18.21
Italijansko modno podjetje Prada naj bi odkupilo 75 odstotkov navadnih delnic in 15 odstotkov prednostnih delnic nemške modne hiše Jil Sander, s katerimi bi postalo največji delničar podjetja. Rezultati pogovorov med dvema podjetjema bodo znani do konca septembra. Z nakupom bi Prada okrepila svoj položaj na področju proizvajalcev luksuznega blaga in s tem postala še bolj konkurenčna, so sporočili iz tega italijanskega podjetja.
Evropsko kulturno nagrado 1999
08. 07. 1999 14.00
Televizija 3sat, ena od televizij na nemško govorečem območju, je dobila letošnjo evropsko kulturno nagrado. Priznanje ji je podelil Kulturni forum Evrope, in sicer za prispevek za povečanje medsebojnega razumevanja narodov. Priznanje televiziji bodo podelili 29. julija v Bonnu. 3sat je skupni program nemških televizij ARD in ZDF ter švicarske in avstrijske televizije SRG in ORF. Kulturni forum je bil ustanovljen leta 1992 na pobudo nekdanjega nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. Med drugim so mu podporo izrekli igralec Peter Ustinov, nekdanji nemški zunanji minister Klaus Kinkel in nekdanji avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. Med dosedanjimi dobitnik nagrade sta tudi predsednik deželne vlade Westfalije Johannes Rau ter nekdanji dunajski župan Helmut Zilk.
Bundestag se poslavlja od Bonna
01. 07. 1999 11.08
Nemški bundestag se danes z razpravo ''50 let demokracije - Zahvala Bonnu'' po skoraj pol stoletja poslavlja od Bonna. Prvi govornik, predsednik spodnjega doma nemškega parlamenta Wolfgang Thierse, je poudaril, da bundestag Bonn zapušča ''v srečnem obdobju nemške zgodovine''.
Kohl želi vstop držav nekdanje Jugoslavije v EU
05. 05. 1999 22.28
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl se je v danes objavljenem pogovoru za nizozemski večerni časnik NRC Handelsblad zavzel za integracijo držav nekdanje Jugoslavije v Evropsko unijo.
Estonski predsednik imenovan za Evropejca leta 1998
20. 03. 1999 08.45
Mednarodna žirija pod vodstvom nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa je imenovala estonskega predsednika Lennarta Merija za Evropejca leta 1998. Nagrado bo prejel 23. marca v Parizu.
Sramežljiva Jelcin in Schroeder
19. 02. 1999 15.59
Nemški kancler Gerhard Schroeder, ki je znan po svojem sproščenem stilu v odnosu do medijev, je po srečanju z Borisom Jelcinom v Moskvi dejal, da si z ruskim predsednikom delita isto lastnost- odpor do medijev. Jelcin je to potrdil z izjavo, da je bil pred srečanjem z novim nemškim kanclerjem v Kremlju zelo nervozen. A najverjetneje glavni razlog za Jelcinovo tremo tiči v tem, da sta si z Gerhardom Schroederjem tujca, medtem ko sta si bila Jelcin in prejšnji nemški kancler Helmut Kohl zelo blizu.
Sodni proces v Gradcu se je začel s škandalom
02. 02. 1999 10.53
V avstrijskem Gradcu se je danes sodni proces proti domnevnemu izdelovalcu pisemskih bomb Franzu Fuchsu začel s škandalom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Avstrija: Obtožnica proti domnevnemu pisemskemu teroristu
21. 01. 1999 11.18
Sodišče v Gradcu je danes objavila obtožnico proti 49-letnemu domnevnemu izdelovalcu pisemskih bomb Franzu Fuchsu.
Tony Blair, ''najpomembnejši človek Evrope''
30. 12. 1998 08.31
Britanski premier Tony Blair je po rezultatih ankete, ki jo je med uglednimi Evropejci izvedel londonski Independent, trenutno ''najpomembnejša osebnost'' na stari celini. Londonski časopis je anketiral 200 uglednih evropskih osebnosti in na podlagi njihovih odgovorov izdelal seznam 25 ''najvplivnejših in najpomembnejših''. Avtorji ankete priznavajo, da je Blairovo prvo mesto pravo presenečenje, saj se britanskemu premieru na evropski politični sceni še ni uspelo uveljaviti kot vodilni evropski osebnosti. Na drugem mestu med pomembneži je pristal Wim Duisenberg, šef Evropske centralne banke, na tretjem pa nemški kancler Gerhard Schroeder. V prvi deseterici nato sledijo še papež Janez Pavel II, bivši nemški kancler Helmut Kohl, bivši evropski komisar Jacques Delors, nemški minister za finance Oscar Lafontaine, predsednik nemške Bundesbanke Hans Titmaier in češki predsednik Vaclav Havel. Na zadnje, petindvajseto mesto se je uvrstil violonist Jehudi Menjuhin, ki je v Britaniji dobil naslov lorda. V klubu pomembnih so tudi tri ženske - komisarka Združenih narodov za človekove pravice in bivša predsednica Irske Mary Robinson, evropska komisarka Emma Bonino in generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Gro Harlem Bruntland. Med najpomembnejše ljudi za Evropo sta se uvrstila tudi dva Američana - predsednik Bill Clinton na 18. mestu in lastnik Microsofta Bill Gates na 19. mestu. Med Rusi se je na lestvico uvrstil le bivši predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, in sicer na 16. mesto.
Helmut Kohl častni državljan EU
11. 12. 1998 15.05
Na vrhu Evropske unije na Dunaju so predsedniki vlad petnajsterice danes nekdanjemu nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu slavnostno podelili častno državljanstvo EU za njegove zasluge pri združevanju Evrope.
Svetovne rekorde naj bi po letu 2000 začeli šteti znova
23. 11. 1998 10.59
Prvi mož Atletske zveze Nemčije Helmut Digel in član izvršnega odbora Mednarodne atletske zveze (IAAF) je med zasedanjem IAAF v Monte Carlu predlagal, da naj bi leta 2000 pričeli vse svetovne rekorde v atletiki šteti znova. O tem revolucionarnem predlogu na seji niso razpravljali, pa tudi nobenega uradnega koraka niso sprožili.
Gerhard Schroeder je novi nemški kancler
27. 10. 1998 14.27
Nemški bundestag je Gerharda Schroederja danes potrdil na položaju novega nemškega kanclerja. Od 666 navzočih poslancev jih je za 54-letnega socialdemokrata glasovalo 351, proti njemu jih je glasovalo 287, 27 pa se jih je vzdržalo glasovanja. En glas je bil neveljaven.
Kohl se je po 16 letih poslovil od kanclerskega položaja
26. 10. 1998 16.38
Dosedanji nemški kancler Helmut Kohl je ob koncu svojega mandata najožje sodelavce povabil na zadnje tradicionalno posvetovanje v svojem uradu, kjer je vladal 16 let.
Poroka Kohlovega sina s turško izvoljenko še letos
24. 10. 1998 09.38
Sin odhajajočega nemškega kanclerja Helmuta Kohla se bo še letos oženil s svojo turško zaročenko, piše turško časopisje, sklicujoč se na družino izvoljenke. 33-letni Peter Kohl in 30-letna Elif Sozen naj bi se poročila na dveh svatbah, najprej v Nemčiji in nato v nevestinem rodnem mestu Kanakkale na zahodu Turčije, med svati pa naj bi bili poleg družine Kohlovih še številne visoke osebnosti iz obeh držav, piše časopisje, ki pa molči o datumu poroke. Medtem ko bo Helmut Kohl po 16 letih vladavine prihodnji teden prepustil kanclerski položaj zmagovalcu septembrskih volitev socialdemokratu Gerhardu Schroederju, pa se bo nevestin oče Kemal Sozen šele vrgel v politiko: na prihodnjih parlamentarnih volitvah bo nastopil pod barvami Stranke prave poti (DYP) nekdanje ministrske predsednice Tansu Cillerjeve.
Sykora vložil tožbo proti Elanu
29. 09. 1998 09.50
Dva avstrijska vrhunska smučarja, Thomas Sykora in Mario Reiter, sta se odločila, da v naslednji sezoni ne bosta več tekmovala na smučeh begunjskega proizvajalca Elan. Vzrok naj bi bila zaostala plačila Elana obema smučarjema. Svetovalec Thomasa Sykore Helmut Pfeffer je zadevo predal odvetniku Dietmarju Gollonitschu, ki je proti proizvajalcu smuči že vložil tožbo. Reiter oziroma njegov svetovalec Valentin Hobel se za takšen korak za zdaj še nista odločila.
Krščanski demokrati poraženi
28. 09. 1998 10.19
Dosedanji nemški kancler Helmut Kohl je bil poražen tudi v lastnem volilnem okrožju v Ludwigshafnu; dobil je namreč le 40,8 odstotka glasov, njegova socialdemokratska protikandidatka v okrožju pa skoraj 48 odstotkov. Kohl pa ima kljub temu zagotovljen sedež v parlamentu, saj je vodil regionalno listo krščanskih demokratov.