Holokavst
Lokalne volitve v Angliji
02. 05. 2002 00.00
V Angliji danes potekajo lokalne volitve, ki veljajo za pomemben preizkus podpore volilcev laburistični stranki britanskega premiera Tonyja Blaira.
Pogovor z izraelskim veleposlanikom
28. 04. 2002 00.00
O žrtvah med civilisti in terorističnih napadih na Bližnjem vzhodu smo se pogovarjali z izraelskim veleposlanikom na Dunaju, Davidom Granitom.
Za razpis referenduma o narodni spravi
26. 10. 2001 00.00
Združeni ob Lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Društvo za ureditev zamolčanih grobov so se zavzeli za razpis referenduma o narodni spravi.
Odškodnine za prisilne delavce
10. 09. 2001 00.00
Po besedah direktorja mednarodne organizacije za migracije Dirka De Winterja, naj bi bile Slovencem prve odškodnine za prisilno delo v času nacizma izplačane že v začetku letošnjega oktobra.
Neuspeh konference proti rasizmu?
07. 09. 2001 00.00
Konferenca ZN proti rasizmu bi se po kompromisnem predlogu o položaju na Bližnjem vzhodu lahko podaljšala, da bi le sprejeli sklepni dokument.
V Vitorii odjeknila eksplozija
22. 04. 2001 00.00
V španskem mestu Vitoria v Baskiji je sinoči, le nekaj minut po končanem zborovanju proti baskovski separatistični organizaciji ETA, na domu nekega predstavnika stranke Unidad Alavesa odjeknila eksplozija. Po podatkih policije v eksploziji ni bil nihče ranjen.
Prepovedali demonstracije skrajnežev
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije desničarskih skrajnežev v Nemčiji ob spominskih dnevih, kot je dan spomina na holokavst, bo v prihodnje lažje prepovedati. Nemško zvezno ustavno sodišče je namreč z včerajšnjo odločitvijo prepovedalo načrtovane demonstracije desničarskih skrajnežev. Na sodišču so pojasnili, da lahko takšna zborovanja prepovejo, če ogrožajo javni red. Za veljavnost te odločitve ni potrebna sprememba že obstoječega zakona, so še pojasnili na sodišču.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Konferenca o boju proti nestrpnosti
29. 01. 2001 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom ministra za pravosodje Ivana Bizjaka se danes in jutri v Stockholmu udeležuje mednarodne konference o boju proti nestrpnosti, ki jo prireja švedska vlada pod pokroviteljstvom švedskega premiera Goerana Perssona. Udeleženci konference bodo govorili o vlogi izobraževanja, medijev, zakonodajnih ukrepih in strategijah na lokalni ravni v boju proti nestrpnosti, so danes sporočili iz ministrstva za pravosodje.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Roman Polanski išče posnetke stare Varšave
17. 01. 2001 00.00
Poljski filmski režiser Roman Polanski za svoj novi film Pianist v Varšavi išče primerne posnetke starega mesta. Ker je bila poljska prestolnica med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma porušena, ima Polanski pri svojem iskanju starih delov mesta nemalo težav. Film sloni na avtobiografiji judovskega skladatelja Wladyslawa Szpilmana, ki je drugo svetovno vojno preživel v okupirani Varšavi.
Izid knjige Apokalipsa - razodetje
07. 12. 2000 00.00
Pri založništvu literature DZS je izšla knjiga Franceta Rozmana z zgovornim naslovom Apokalipsa - razodetje s podnaslovom komentar, ki jo je avtor na predstavitvi poimenoval kar knjiga utehe. Delo je prvi komentar s svetopisemsko vsebino v slovenskem jeziku, je dejal urednik Aleš Pogačnik, v katerem ne gre zgolj za komentar, pač pa ima knjiga tudi sporočilno vrednost.
Mednarodni dan strpnosti
17. 11. 2000 00.00
Na sedežu ZN v New Yorku so s podelitvijo nagrad svetovne strpnosti v četrtek proslavili mednarodni dan strpnosti 16. november. Nagrade podeljuje organizacija Prijatelji OZN skupaj z oddelkom ZN za informiranje javnosti. Visoki predstavniki svetovne organizacije pa so v poslanicah pozvali k spoštovanju drugačnosti. Generalni sekretar Kofi Annan je dejal, da kljub poudarjanju napredka v mednarodnem razumevanju najhujše in najbolj barbarske nestrpnosti še naprej podžigajo sovraštvo in prelivanje krvi med skupnostmi. Vse ljudi na svetu je pozval, naj se zavežejo k dejavni strpnosti, ki človeku omogoča, da sprejema, spoštuje in živi s sočlovekom v miru.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Vatikan o razraščanju neonacizma
11. 08. 2000 00.00
Vatikan je danes izrazil zaskrbljenost zaradi razraščanja neonacizma v Nemčiji. Položaj oživlja spomine na holokavst, je dejal kardinal Edward Cassidy ter kristijane in jude pozval, naj se skupaj uprejo grožnji. Dejal je še, da je težko razumeti, kaj mlade sili v neonacizem.
Janos Szasz bo režiral za Spielberga
02. 06. 2000 13.57
Ameriški režiser Steven Spielberg je madžarskega režiserja Janosa Szasza izbral za režijo dela njegovega dokumentarca o holokavstu, ki se dogaja na Madžarskem, so v Budimpešti včeraj sporočili predstavniki distribucijskega podjetja InterCom.
Predstavitev knjige Holokavst
09. 05. 2000 18.35
Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je danes predstavil knjigo nemškega avtorja Wolfganga Benza z naslovom Holokavst, knjigo o usodi milijonov Judov in drugih v nacističnih koncentracijskih taborišč po vsej Evropi. Izdajo knjige je s finančno podporo omogočilo ministrstvo za kulturo, pomagali pa so tudi revija Svobodna misel, Zveza združenih borcev in predstavniki judovske skupnosti.
Spomin na žrtve holokavsta
02. 05. 2000 19.08
Po vsem Izraelu so danes v spomin šestih milijonov žrtev holokavsta za dve minuti prižgali sirene.
Na vpogled Eichmannovi spomini
01. 03. 2000 08.12
Izraelske oblasti so včeraj dale na vpogled javnosti spomine nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, ki jih je ta napisal v izraelskem zaporu pred usmrtitvijo leta 1962.
Haider odstopil s položaja predsednika FPOe
29. 02. 2000 12.07
Kljub odstopu s položaja predsednika svobodnjaške stranke Haider poudarja, da se ne namerava umakniti z avstrijske politične scene. Haiderja, ki je vodil svobodnjaško stranko od leta 1986, bo nasledila njegova tesna sodelavka in podpredsednica avstrijske vlade Susanne Ries-Passer.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
Barak grozi z zamrznitvijo pogajanj s Sirijo
01. 02. 2000 08.08
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj ocenil, da je možna začasna zamrznitev mirovnih pogajanj s Sirijo, če Damask ne bo preprečil napadov proiranske milice Hezbolah na položaje izraelske vojske in Vojske južnega Libanona. Po Barakovih besedah pomanjkanje miroljubnega ozračja otežuje pogajanja s Sirijo.
Havel in Levy v spomin žrtvam Auschwitza
28. 01. 2000 20.48
Češki predsednik Vaclav Havel in izraelski zunanji minister David Levy sta se na slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau v Pragi poklonila spominu žrtvam tega taborišča na Poljskem.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Spomin na holokavst ne sme nikoli zbledeti
26. 01. 2000 21.54
Spomin na holokavst ne sme nikoli zbledeti. To je opomin, ki ga je treba predajati generacijam, ki prihajajo, in jih o tem izobraževati, da se nikoli več ne bi zgodilo kaj takega. To je osrednje sporočilo vseh govorcev, ki so danes popoldne v Stockholmu odprli tridnevni mednarodni forum o holokavstu. Srečanja, ki mu sopredsedujeta švedski premier Goeran Persson in Nobelov nagrajenec za mir Elie Wiesel, se udeležuje tudi slovenska delegacija na čelu s predsednikom republike Milanom Kučanom.
Kučan na forumu o holokavstu
26. 01. 2000 17.53
Predsednik republike Milan Kučan je davi odpotoval v Stockholm, kjer se bo udeležil mednarodnega foruma o holokavstu. Namen tridnevne konference, ki se bo začela danes popoldne, je prispevati k izobraževanju, spominjanju in raziskovanju holokavsta, sodelujoče države pa želijo z njo tudi poudariti odločnost, da bodo preprečevale rasizem, antisemitizem, genocid, etnocid ter druge oblike sovraštva in diskriminacije.
Najpomembnejši dogodek za Francoze
30. 12. 1999 19.54
Po mnenju večine Francozov je politični dogodek stoletja padec Berlinskega zidu. Kot je pokazala študija inštituta CSA, ki bo objavljena v jutrišnji številki časnika Le Parisien in na televiziji La Cinquieme, je bilo takega mnenja 47 odstotkov od 1016 vprašanih.
Najpomembnejši dogodki 20. stoletja
24. 11. 1999 08.08
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta Gallup, ki jo je objavil ameriški časnik USA Tosay. Tudi naslednja dva, po prepričanju Američanov, najpomembnejša dogodka v iztekajočem se stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst. Američani velik pomen pripisujejo še pridobitvi volilne pravice za ženske, sprejetju zakona o civilnem pravu, prvi svetovni vojni, pristanku na Luni in atentatu na ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Med dogodki, ki naj ne bi bistveno vplivali na zgodovino, pa so anketirani navedli proces za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, zalivsko vojno in afero Watergate.
2. svetovna vojna najbolj vplivala na 20. stoletje
23. 11. 1999 15.58
Druga svetovna vojna je po mnenju 71 odstotkov vprašanih Američanov najbolj vplivala na potek dogodkov v 20. stoletju, je pokazala javnomnenjska raziskava <a href= http://www.gallup.com/poll/releases/pr991117.asp target=_new>inštituta Gallup</a>, ki jo je objavil ameriški časnik USA Today. Tudi naslednja dva po prepričanju Američanov najpomembnejša dogodka v 20. stoletju sta povezana z vojno, in sicer eksplozija prve atomske bombe ter nacistični holokavst.
Zasuk na desno tudi v Švici
25. 10. 1999 10.26
Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah je nekoliko presenetljivo zmagala skrajno desničarska populistična Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je zbrala približno 23% glasov. Socialdemokrati so z izgubo 0,3% glasov zdrsnili na drugo mesto.