Hrvaška

Na Hrvaškem 6,5-odstotna rast BDP

04. 04. 1998 11.07

Hrvaški bruto domači proizvod se je po predhodnih podatkih tamkajšnjega državnega urada za statistiko v lanskem letu povečal za 6,5 odstotka. Hrvaški BDP se povečuje od leta 1994, vendar pa je lanska raven dosegla 82 odstotkov bruto domačega proizvoda iz leta 1990.

Hrvaška in BiH podpisali sporazum o svetu za sodelovanje

30. 03. 1998 16.33

Zunanja ministra Hrvaške in Bosne in Hercegovine, Mate Granić in Jadranko Prlić, sta v Zagrebu podpisala sporazum o ustanovitvi sveta za sodelovanje. Kot je poudaril Prlić, svet omogoča stalno in odprto komunikacijo med najvišjimi predstavniki držav, ki bo prispevala k boljšim odnosom med državama.

Gelbard v Vukovraju

30. 03. 1998 07.58

Ameriški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard se je v včeraj Vukovarju sešel s predstavniki državnega odbora za ponovno vzpostavitev zaupanja med Srbi in Hrvati v vzhodni Slavoniji ter predstavnikom srbske skupnosti na Hrvaškem Vojislavom Stanimirovićem. Gelbard je dejal, da ZDA in mednarodna skupnost podpirajo delo odbora; dejstvo pa je, da je bil odbor oblikovan pozno, zato ga sedaj čakajo izredno zahtevne naloge. Poudaril je še, da bi morala Hrvaška pospešiti dvosmerno vračanje Srbov na Hrvaško ter Hrvatov v Republiko srbsko.

Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško

25. 03. 1998 09.01

Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".

Slovenci bodo letos lahko uporabljali počitniške zmogljivosti na Hrvaškem

24. 03. 1998 17.53

Slovenska podjetja bodo lahko tudi letos svoje počitniške zmogljivosti na Hrvaškem uporabljala pod enakimi pogoji kot v preteklem letu, sta na današnjih pogovorih v Mariboru potrdila slovenski in hrvaški minister za turizem, Janko Razgoršek in Sergej Morsan. Z dogovorom, ki ga je že potrdila hrvaška vlada, bo vsem delavcem, zaposlenim v podjetjih, ki so lastniki počitniških domov, in drugim upravičencem v domovih omogočeno letovanje v Istri in Dalmaciji. Glede problematike slovenskih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je minister Razgoršek opozoril, da vsakoletno pridobivanje soglasja hrvaške vlade za časovno omejeno uporabo slovenskih počitniških domov za Slovenijo ni več ustrezen način reševanja te problematike. V tej zvezi sta se obe delegaciji dotaknili tudi reševanja problematike odškodnin lastnikom počitniških domov za povzročeno škodo in urejanja plačil turističnih taks in prispevkov na lokalni ravni. Slovenska delegacija je ob tem predlagala, da bi počitniški domovi v lasti humanitarnih organizacij, kot so Rdeči križ ter Zveza prijateljev mladine, pridobili izenačen status s počitniškimi domovi hrvaških humanitarnih organizacij v Sloveniji. Minister Razgoršek je izpostavil tudi problem taborjenja slovenskih državljanov na parcelah v njihovi lasti na Hrvaškem, pri čemer se je zavzel za omogočanje takšne uporabe teh parcel, ki bo upoštevala interese lastnikov.

Hrvaška je za pospešitev malega gospodarstva namenila 70 milijonov kun

22. 03. 1998 09.17

Hrvaška vlada je za pospešitev razvoja malih in srednjih podjetij v letošnjem proračunu namenila 70 milijonov kun, ki se bodo razdelile med hrvaške občine in enote lokalne samouprave. Do sedaj je hrvaška vlada za omenjena sredstva razpisala 14 razpisov, od predvidenih 700 posojil pa jih je bilo odobrenih že 527. Omenjeni ukrep naj bi znižal stopnjo brezposelnosti ter omogočil zaposlitev 2100 do 3500 osebam.

Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji

21. 03. 1998 11.48

Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.

Primakov v Zagrebu

20. 03. 1998 14.03

Vodja ruske diplomacije Jevgenij Primakov se bo v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudjmanom in zunanjim ministrom Matem Granićem. Ruski zunanji minister je v Zagreb pripotoval sinoči iz Banjaluke.

V nedeljo volitve na Kosovu

18. 03. 1998 17.50

Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, sklicujoč se na navedbe glavne volilne komisije na današnji novinarski konferenci v Prištini, da bodo 22. marca "albanske predsedniške in parlamentarne volitve na Kosovu, na katerih bo, kot domnevajo, sodelovalo okrog milijon volilcev". Sodelovalo naj bi sedem strank in združenj, predloženih je 482 kandidatov, največ - 98 jih bo iz Demokratske zveze Kosova. Albanska tiskovna agencija ATA pa je v ponedeljek objavila vest - prav tako sklicujoč se na novinarsko konferenco volilne komisije v Prištini - o volitvah na Kosovu, na katerih naj bi bilo "25 do 30 odstotkov več volilcev kot leta 1992" oziroma "okrog 1,5 milijona volilcev", med katere prištevajo pripadnike muslimanske, turške in romske etnične skupnosti, ne pa tudi Srbov in Črnogorcev, ki živijo na Kosovu. Volilna komisija je, kot je povzela ATA, doslej prejela le dve kandidaturi: Luljete Pula-Beqiri iz Socialdemokratske stranke in Ibrahima Rugove iz Demokratske lige Kosova.

Politični vzhodi v vzhodni Slavoniji prepovedani do začetka avgusta

13. 03. 1998 10.03

Hrvaška vlada je v četrtek do 1. avgusta letos prepovedala politične shode v vzhodni Slavoniji. Za to odločitev se je odločila po nedavnih incidentih pripadnikov hrvaških desničarskih skrajnežev proti srbski manjšini. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, hrvaška vlada meni, da je mirna reintegracija vzhodne Slavonije v hrvaško državo prednostna naloga vladne politike. Medtem pa so oblasti v Kninu prepovedale shod, ki so ga za soboto napovedali pripadniki Hrvaške stranke prava (HSP), ki naj bi bili odgovorni za incidente v vzhodni Slavoniji 14. februarja letos.

Moskva, Zagreb in Atene o kosovski krizi

06. 03. 1998 17.27

Moskva je danes opozorila Zahod pred morebitnim vmešavanjem v jugoslovanske notranje zadeve v zvezi s kosovskim vprašanjem, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Na dogodke na Kosovu se je danes odzval tudi uradni Zagreb, ki "podpira ozemeljsko celovitost vseh evropskih držav v duhu Pakta o stabilnosti v Evropi ter temeljnih načel OVSE." Tudi grški zunanji minister Teodoros Pangalos je v Beogradu danes izjavil, da se Grčija zavzema za ohranjanje nacionalnih držav na Balkanu in nasprotuje spremembam meja.

Premier predlagal Alojza Krapeža za novega obrambnega ministra

05. 03. 1998 18.39

Predsednik vlade Janez Drnovšek je za novega obrambnega ministra predlagal Alojza Krapeža, sedanjega državnega sekretarja za področje zračnega prometa v ministrstvu za promet in zveze ter člana Slovenske ljudske stranke. Premier je predlog za imenovanje Krapeža že poslal v državni zbor skupaj z odstopno izjavo sedanjega ministra za obrambo Tita Turnška.

Jutri na obisku delegacija hrvaškega ministrstva za promet in zveze

04. 03. 1998 16.17

Slovensko ministrstvo za promet in zveze bo jutri obiskala hrvaška delegacija, ki jo vodi pomočnik hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in zveze Mario Babić. Gosti iz Hrvaške se bodo srečali z državnim sekretarjem za pomorstvo Aldom Babičem ter njegovimi sodelavci, so sporočili z ministrstva za promet in zveze.

VS izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Hrvaškem

03. 03. 1998 09.14

VS OZN je razpravljal o poslabšanju položaja srbskega prebivalstva v Vzhodni Slavoniji in izrazil zaskrbljenost zaradi pritiskov in groženj, ki niso v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela Hrvaška ob prevzemu oblasti nad omenjenim ozemljem. Slovenski predstavniki v VS so prav tako izrazili zaskrbljenost, hkrati pa izrazili upanje, da bo imela izjava hrvaškega premierja Zlatka Mateše (26. februarja) o odločenosti vlade, da zagotovi normalno reintegracijo Vzhodne Slavonije v hrvaški pravni sistem, blagodejni učinek, na preprečitev za zdaj omejenih pojavov groženj in pritiskov na srbsko prebivalstvo.

Izvoz EU v države Srednje in Vzhodne Evrope narašča

02. 03. 1998 16.21

Izvoz Evropske unije v Slovenijo je leta 1996 dosegel 7-odstotni delež v celotnem izvozu EU v države Srednje in Vzhodne Evrope, v danes izdanem poročilu ugotavlja Eurostat.

OVSE poziva hrvaško vlado k ukrepom v Vzhodni Slavoniji

25. 02. 1998 16.35

Predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so danes hrvaško vlado pozvali, naj sprejme ukrepe, da bi ustavila odhod Srbov iz Vzhodne Slavonije in izboljšala položaj na tem napetem območju. Hrvaška vlada zavrača očitke in trdi, da Srbi zapuščajo Vzhodno Slavonijo zaradi slabega gospodarskega položaja. Po mnenju tiskovnega predstavnika OVSE Marka Thompsona pa je vzrok za to pomanjkanje zaupanja pri ljudeh, zato bi morala hrvaška vlada temu primerno ukrepati. Po Thompsonovih besedah na Norveško z ozemlja Vzhodne Slavonije dnevno prispe od 20 do 30 Srbov, od decembra pa je po podatkih ZN v tej državi za zatočišče zaprosilo skoraj 800 Srbov.

Bo policija preprečila jutrišnje sindikalno zborovanje na Trgu bana Jelačića?

19. 02. 1998 16.50

Pet hrvaških sindikalnih združenj je za jutri napovedalo protestni shod, ki naj bi od 16. ure dalje potekal Trgu bana Jelačića v središču Zagreba.

Hrvatje so boljši v letnih kot v zimskih športih

09. 02. 1998 12.25

Na XVIII zimskih olimpijskih igrah v Naganu Hrvaška sodeluje v dveh disciplinah - alpskem smučanju in umetnostnem drsanju. Darko Dujmović, vodja hrvaške delegacije je dejal: >>V zimskih športih Hrvaška ni tako uspešna kot v letnih, še zlasti morskih. Vse svoje upe vlaga v mlado alpsko smučarko, 16 letno Janico Kostelić, ki je nedvomno bodoča svetovna prvakinja v alpskem smučanju.<<

Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju

07. 02. 1998 12.36

Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.

Države udeleženke ZOI

07. 02. 1998 11.47

Države udeleženke ZOI:Andora, Argentina, Armenija, Avstralija, Avstrija, Azerbejdžan, Belgija, Belorusija, Bermuda, BiH, Brazilija, Velika Britanija, Bolgarija, Češka, Ciper, Čile, Danska, Deviški otoki, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Indija, Islandija, Italija, Iran, Irska, Izrael, Jamajka, Japonska, Jugoslavija, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kenija, Kirgizija, Kitajska, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luxembourg, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Monako, Mongolija, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija, Rusija, Severna Koreja, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tajvan, Trinidad in Tobago, Turčija, Ukrajina, Urugvaj, Uzbekistan, Venezuela, ZDA.

Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin

28. 01. 1998 18.50

Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.

Novice BSA

21. 01. 1998 18.32

(<b>Romunija</b>) Po prvih racijah pri softverskih piratih ob koncu minulega leta je združenje založnikov poslovne programske opreme BSA (Business Software Alliance) v Romuniji objavilo >>vojno napoved<< piratom v sporočilu za javnost, ki ga je izdala skupaj z romunsko policijo in uradom za zaščito avtorskih pravic. To sporočilo so objavile štiri najbolj priljubljene TV postaje, šest dnevnikov, dve radijski postaji in ena tiskovna agencija. Sodijo, da je sporočilo doseglo blizu osem milijonov ljudi. Microsoftovo romunsko podružnico ter romunsko BSA je zatem poklicalo izjemno veliko ljudi.

Srečanje Frleca in Granića na Otočcu

19. 01. 1998 10.53

Na gradu Otočec se bosta danes sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Boris Frlec in Mate Granić. To bo letošnje prvo srečanje vodij diplomacij Slovenije in Hrvaške ter prvo po decembrskem obisku premiera Janeza Drnovška in slovenske vladne delegacije v Zagrebu.

Croatia Airlines se posodablja

18. 01. 1998 10.28

Hrvaška letalska družba Croatia Airlines je konec tedna s skupino bank, ki jo vodi Bayerische Landesbank, podpisala dogovor o financiranju nakupa letal. To je doslej največja naložba v hrvaško zračno infrastrukturo. S tem dogovorom bodo financirali nakup letal airbus 319 ter izgradnjo hangarjev in nove upravne zgradbe na zagrebškem letališču. Za gradnjo bodo namenili 30 milijonov ameriških dolarjev, za nakup letal pa 283 milijonov dolarjev.

HBOR nagrajena za izdajo obveznic

18. 01. 1998 10.25

Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.

Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo

15. 01. 1998 10.02

Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.

V Podgorici ranjenih najmanj 20 ljudi?

15. 01. 1998 08.55

V spopadu med pristaši Momirja Bulatovića in policijo v Podgorici je bilo po policijskih virih včeraj ranjenih najmanj 20 ljudi, od tega neketeri zaradi streljanja, trdi hrvaška tiskovna agencija Hina, sklicujoč se na agencijo Reuters.

Krim Electa izgubila

05. 01. 1998 12.56

V srečanju 3. kroga rokometne lige prvakinj je Krim Electa v gosteh izgubila s francoskimi prvakinjami ASPT Metz s 26:30 (10:14) in je po dveh porazih z eno zmago zadnja v skupini B. V drugem srečanju te skupine je FTC Budimpešta izgubila z vodilno ekipo špansko La Eliano z 28:31. V skupini A je na čelu hrvaška Koprivnica, v skupini rokometašice iz Skopja, v skupini D pa Hypo Nierderoesterreich.

Intereuropa z miljardo tolarjev dobička v prvih devetih mesecih

28. 12. 1997 13.19

V borzni kotaciji A Ljubljanske borze se bo v kratkem začelo trgovati z rednimi delnicami družbe Intereuropa Koper. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev teh delnic v borzno kotacijo A, so v tej družbi lani zabeležili 1,04 milijarde tolarjev čistega dobička oz. 1,07 milijona tolarjev čistega dobička v konsolidiranem izkazu uspeha. Podoben znesek, milijardo tolarjev, pa so izkazali tudi že v prvih devetih mesecih tega leta.

Bodo dirke formule 1 tudi na Hrvaškem?

23. 12. 1997 09.53

Hrvaška upa, da bodo leta 1999 dirkači formula 1 nastopili tudi pri njih, piše zagrebški Vjesnik po srečanju vodje dirk formule 1 Bernija Ecelstoneja s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Progo na Grobniku naj bi za nekaj več kot 40 milijonov nemških mark naslednje leto dogradili in popravili predvsem za namene formule 3000. Leto pozneje pa bi naj na progi že dirkali Jacques Villeneuve in kolegi. Špekulacije izvirajo predvsem iz novice, da naj bi se velika nagrada San Marina v Imoli črtala iz sporeda tekmovanj. Kot enega izmed razlogov za dirko formule 1 na Hrvaškem pa Vjesnik omenja tudi Ecelstonejevo čeno Slavico, ki je rojena v Zagrebu.