Hrvaški
Srbi na Hrvaškem zagrozili, da bodo zapustili parlament
17. 02. 1998 18.09
Srbi na Hrvaškem so danes zagrozili, da bodo zapustili hrvaški parlament in vse ostale državne funkcije, če obljube hrvaškega predsednika Franja Tudjmana ne bodo izpolnjene, je za beograjsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil vodja Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Vojislav Stanimirović. Srbi zahtevajo sočasno vračanje vseh beguncev v vzhodno Hrvaško in ne samo Hrvatov. Poleg tega zahtevajo tudi več zagotovil glede njihove varnosti na območju, kjer živijo. V primeru, da njihove zahteve do 15. marca ne bodo izpolnjene, bodo srbski predstavniki zapustili vse funkcije, je povedal Stanimirović.
SLS za odstop ministra Turnška
15. 02. 1998 11.59
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke je sinoči obravnaval nedavni incident na slovensko-hrvaški meji in se na predlog izvršilnega odbora stranke opredelil za odstop obrambnega ministra Tita Turnška.
Zamolčani incident v Piranskem zalivu
13. 02. 1998 17.11
Kot je danes poročal Radio Slovenija, naj bi v ponedeljek (9. februarja) popoldne v Piranskem zalivu prišlo do dogodka, v katerem sta bila udeležena slovenska ribiča in hrvaški patruljni čoln, ki naj bi bil po poročilu slovenske policije v slovenskem območju nadzora.
Vjesnik: Razkrinkani Padalec
13. 02. 1998 12.42
Očitno se je Janez Drnovšek odločil iz defenzive preiti v ofenzivo, predvsem v odnosih s Hrvaško. V zadnjem času je namreč sovpadanje nekaterih dogodkov v hrvaško-slovenskih odnosih (mejni incident na slovensko-hrvaški meji, govorice o prodaji za molk Trdinovega vrha ter obisk Jelinčiča v Beogradu) povzročilo zmedo na slovenskem političnem prizorišču, premiera Drnovška, sicer izredno realnega in nadvse pragmatičnega politika, pa potisnilo v obrambni položaj. Vtis je, da se zadnje tedne najvišji slovenski politični organi ukvarjajo samo s Slovenijo, piše Mihailo Ničota. Drnovšek je, po krajšem molku, ponovno prevzel pobudo, poudarja Ničota in kot primer te pobude navaja premierovo izjavo, da bo poskušal doseči konsenz političnih strank o dogovorih s Hrvaško in "delovno kosilo" s prvaki opozicije. Posledica te pobude je oblikovanje skupine za prijateljstvo s Hrvaško in zahteva parlamentarnega odbora za mednarodne odnose po obravnavi protihrvaškega obnašanja Zmaga Jelinčiča. Jelinčič je sedaj povsem razkrinkan, poudarja Ničota ter na koncu sprašuje, če je to tudi začetek nove precej bolj učinkovite faze pospešenih pogajanj in dogovorov med Hrvaško in Slovenijo.
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.
Prihodnji torek ponovno seja poslovenga odbora JEK
06. 02. 1998 13.55
Seja poslovnega odbora jedrske elektrarne Krško bo prihodnji torek v Ljubljani. Hrvaški člani poslovnega odbora so zagotovili, da se bodo seje udeležili.
Hrvaška je pripravljena Sloveniji ponuditi deklaracijo, ki bi šcitila pravice manjšin
28. 01. 1998 18.50
Hrvaški premier Zlatko Mateša meni, da se hrvaško-slovenski odnosi v casu po srecanju s slovenskim kolegom Janezom Drnovškom prejšnji mesec niso ponovno zaostrili in da ni razloga za pretirano zaskrbljenost. Ko je govoril o manjšinah, je Mateša dejal, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti s podpisom deklaracije o zašciti pravic manjšin med obema drzavama, ki bi bila v skladu z evropskimi standardi. Mateša je na novinarski konferenci izrazil pripravljenost Hrvaške, da ponudi takšno deklaracijo, saj meni, da je to sprejemljivo tudi za slovensko stran.
Bo moral obrambni minister odstopiti?
23. 01. 1998 11.24
Dnevnik je ob dogodku na slovensko-hrvaški meji, ko so hrvaški obmejni organi zadržali dva slovenska obveščevalca, izvedel anketo, v kateri je bralce spraševal, ali bi moral obrambni minister Tit Turnšek odstopiti. Od 409 naključno izbranih bralcev Dnevnika jih je 42,1 odstotka odgovorilo pozitivno, 38,4 odstotka negativno, 19,6 odstotka vprašanih pa ni imelo mnenja. Na vprašanje, ali je incident posledica tveganj, ki jih takšno delo prinaša, ali pa je vzrok v slabi strokovni usposobljenosti pripadnikov slovenske vojske, je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da je to posledica slabe strokovne usposobljenosti. Da je to zgolj posledica tveganj, jih je odgovorilo 18,6 odstotka, da so krive druge stvari jih je odgovorilo 14,7 odstotka, mnenja o zadevi pa ni imelo 19,8 odstotka vprašanih.
Bo moral obrambni minister odstopiti?
23. 01. 1998 11.20
Dnevnik je ob dogodku na slovensko-hrvaški meji, ko so hrvaški obmejni organi zadržali dva slovenska obveščevalca, izvedel anketo, v kateri je bralce spraševal, ali bi moral obrambni minister Tit Turnšek odstopiti. Od 409 naključno izbranih bralcev Dnevnika jih je 42,1 odstotka odgovorilo pozitivno, 38,4 odstotka negativno, 19,6 odstotka vprašanih pa ni imelo mnenja. Na vprašanje, ali je incident posledica tveganj, ki jih takšno delo prinaša, ali pa je vzrok v slabi strokovni usposobljenosti pripadnikov slovenske vojske, je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da je to posledica slabe strokovne usposobljenosti. Da je to zgolj posledica tveganj, jih je odgovorilo 18,6 odstotka, da so krive druge stvari jih je odgovorilo 14,7 odstotka, mnenja o zadevi pa ni imelo 19,8 odstotka vprašanih.
Bidermajer na Hrvaškem v Narodni galeriji
22. 01. 1998 09.11
V Narodni galeriji bodo drevi odprli razstavo z naslovom Bidermajer na Hrvaškem. Na ogled bo izbor 229 bidermajerskih eksponatov od sicer kar 769 eksponatov, kolikor so jih v hrvaški prestolnici dokumentirali kot meščanski slog, ki se je razvil v prejšnjem stoletju. Razstavo bo odprl minister za kulturo Jožef Školč.
Napoved za sosednje pokrajine
20. 01. 1998 08.46
Danes bo ob severnem Jadranu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. V vzhodni Hrvaški in na Madžarskem bodo občasno še manjše padavine, v nižinah predvsem rahel dež. Čez dan bodo padavine večinoma ponehale. Pihal bo severni veter, ob Jadranu zmerna do močna burja. Jutri se bo od vzhoda spet pooblačilo in razen v severni Italiji ter ob Jadranu, se bodo pojavljale manjše padavine. Hladno bo, veter se bo krepil.
9. srečanje Alpe Adria Cinema
18. 01. 1998 10.53
V tržaškem gledališču Teatro Miela bo od danes do 25. januarja že deveto leto zapored potekal festival Alpe Adria Cinema, ki je namenjen predstavitvi srednje- in vzhodnoevropske filmske produkcije. Letos bodo na festivalu poleg običajnega tekmovalnega sporeda ter predstavitve kratkih dokumentarnih in znanstveno-fantastičnih filmov predvajali tudi retrospektivo jugoslovanskih filmov iz poznih šestdesetih let (1962-1972).
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Krepitev sodelovanja med hrvaškimi in slovenskimi oboroženimi silami
14. 01. 1998 16.39
Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je načelnik glavnega štaba hrvaške vojske, generalpolkovnik Pavao Miljavac, ki se je dopoldne srečal z načelnikom generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnikom Albinom Gutmanom, sprejela pa sta ga tudi predsednik države Milan Kučan in obrambni minister Tit Turnšek. Generalpolkovnik Gutman je v izjavi za novinarje po srečanju izrazil upanje, da bo nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško na obrambnem področju intenzivnejše ter pogostejše. Po njegovi oceni so pogovori potekali v zelo prijetnem vzdušju. Slovenska stran je hrvaški predstavila organizacijo in načrte razvoj Slovenske vojske ter sodelovanje Slovenske vojske v Partnerstvu za mir in mednarodnih operacijah, zlasti mirovnih. Pogovarjali so se tudi o možnostih za prihodnje sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi oboroženimi silami. Generalpolkovnik Miljavac je ocenil, da so bili današnji pogovori, tako s kolegom Gutmanom kot predsednikom Kučanom in ministrom Turnškom, koristni in plodni. Pojasnil je, da se je z Gutmanom pogovarjal tudi o nekaterih določnejših oblikah sodelovanja. Predvsem bi bilo potrebno pospešiti podpis splošnega sporazuma o sodelovanju na področju obrambe, ki bo okvir za prihodnje sodelovanje. Predsedniku Kučanu je generalpolkovnik Miljavac prenesel pozdrave hrvaškega predsednika Franja Tuđmana ter predsednika seznanil z organizacijo in temeljnimi usmeritvami za nadaljnji razvoj hrvaških oboroženih sil ter izrazil njihovo pripravljenost za okrepitev mednarodnega sodelovanja. Predsednik Kučan je gosta zaprosil, naj sporoči tudi njegove pozdrave predsedniku Tuđmanu. Zagotovil je, da se tudi sam zavzema za čim boljše odnose med državama in v tem okviru tudi za dobro sodelovanje na vojaškem in obrambnem področju.
Finančni izvedenci Slovenije in Hrvaške jutri v Ljubljani
13. 01. 1998 17.39
Jutri se bosta v Ljubljani prvič sestali delovni skupini finančnih izvedencev Slovenije in Hrvaške v zvezi s vprašanjem deviznega varčevanja pri stari Ljubljanski banki - Glavni podružnici Zagreb. Kot je povedal Andrej Rant iz Banke Slovenije, bo slovenska delovna skupina sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, centralne banke, agencije za sanacijo bank in hranilnic ter stare Ljubljanske banke. V hrvaški delovni skupini pa bodo predstavniki ministrstva za finance in hrvaške centralne banke.
Lanski poslovni rezultati Fructala v pričakovanih okvirih
08. 01. 1998 14.01
V družbi Fructal iz Ajdovščine ocenjujejo, da bo poslovni rezultat za leto 1997 v načrtovanih okvirih; prihodki naj bi tako znašali približno 10 milijard tolarjev. Kot je za STA povedala predsednica uprave Fructala Cvetana Rijavec, naj bi bil dobiček v letu 1998 za približno 8,8 odstotka višji od dobička, načrtovanega za leto 1997.
Napoved za sosednje pokrajine
29. 12. 1997 08.25
V severni Italiji ter zahodni Hrvaški bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se bo precej zjasnilo tudi v krajih vzhodno od nas. Jutri bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod v nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bo zmerno pooblačilo v severni Italiji.
Napoved za sosednje pokrajine
25. 12. 1997 11.43
Oblačno bo in po nekaterih nižinah zamegljeno. Le ponekod na Madžarskem in v vzhodni Hrvaški bo občasno zmerno oblačno.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.
Leto1998 za Kovinotehno v znamenju strateških povezav
22. 12. 1997 16.34
Med najpomembnejšimi načrti celjskega trgovskega podjetja Kovinotehna v letu 1998 so povečanje prometa, izgradnja novih prodajnih centrov in franšiznih enot v tujini, zniževanje stroškov, izboljšanje finančne solidnosti ter izplačilo dividend. Kot so člani uprave Kovinotehne povedali na današnji novinarski konferenci v Celju, naj bi v prihodnjem letu dosegli desetodstotno realno rast prodaje, načrtujejo pa tudi izgradnjo treh trgovskih centrov v Rusiji in Ukrajini ter odprtje franšiznih enot v Hrvaški in Bosni.
Davek na dodano vrednost vznemiril Hrvate
18. 12. 1997 08.19
Novi enotni davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov, ki naj bi v letu 1998 na Hrvaškem nadomestil in poenotil vse dosedanje dodatne davke, je zelo vznemiril hrvaško prebivalstvo in javnost. Kritikam se je pridružil tudi hrvaški tisk, ki je bil doslej vladnim ukrepom večinoma naklonjen, saj bodo z enotnim davkom obdavčeni tudi vsi časniki in revije. Ukrep bo prizadel tudi vse prebivalce Hrvaške, ki bodo želeli kupovati v tujini, saj bodo po novem letu poleg vseh običajnih carinskih obveznosti dolžni plačevati državi še 22-odstotni davek. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da je kar 66 odstotkov hrvaškega prebivalstva nenaklonjenega davku na dodano vrednost, kar pa hrvaškega finančnega ministra Borislava Škegra ni omajalo v prepričanju, da bo davek prinesel veliko finančnih olajšav in zato zavrača vsakršno možnost kompromisa.
Slovenska manjšina na Hrvaškem: priznana, a ne ustavna
17. 12. 1997 09.21
Da bi se glede na stalne odzive slovenskih medijev in na uradne ocene iz Slovenije "izognil kakršnimkoli nadaljnjim nejasnostim in nerazumevanju", je urad za informiranje Republike Hrvaške izdal obvestilo, v katerem pojasnjuje vzroke za spremembe hrvaške ustave, ki jih je 12. decembra izglasoval hrvaški parlament in po katerih slovenska narodna manjšina ni omenjena v besedilu preambule spremenjene ustave. V njem je zapisano, da želi hrvaška vlada poudariti, da sprejemanje omenjenih ustavnih odredb ne bo imelo negativnega vpliva na status slovenske manjšine na Hrvaškem, ter da namerava še naprej pomagati slovenski manjšini s ciljem ohranjanja njene identitete ter zaščite njenih manjšinskih pravic. Hrvaška vlada bo na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj s podobnim sporazumom z Italijo in Madžarsko slovenski vladi ponudila predlog dvostranskega sporazuma o vzajemni zaščiti manjšin.
Minister Porges o prostotrgovinskem sporazumu s Slovenijo
09. 12. 1997 15.16
Hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges je poudaril, je za Hrvaško, ki ni niti članica Svetovne trgovinske organizacije niti Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), uspešen konec pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma s sosednjo Slovenijo še posebej pomemben.
Podpis prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško bo prihodnji petek
05. 12. 1997 16.06
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in hrvaški premier Zlatko Mateša bosta sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško predvidoma podpisala prihodnji petek v Zagrebu. Hrvaška bo tako postala 30. država, s katero Slovenija pri trgovanju uporablja določila prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum naj bistopil v veljavo prvega januarja prihodnje leto.
Predstavitev slovenske zimske turistične in športne ponudbe
03. 12. 1997 14.30
Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) v četrtek v Zagrebu pripravlja prvo predstavitev turistične ponudbe Slovenije na hrvaškem trgu. Osrednji poudarek bo na zimski turistični in športni ponudbi, zato bodo na pogovoru z novinarji sodelovali tudi predstavniki združenja slovenskih žičničarjev in podjetij Elan ter Alpina. Poleg smučarskih središč pa bodo predstavniki CPTS okvirno predstavili tudi slovenska naravna zdravilišča, v katerih je hrvaški trg močno zastopan.
Hrvaški bruto domači proizvod raste
30. 11. 1997 13.54
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.
Čestitke Milanu Kučanu ob izvolitvi
25. 11. 1997 17.58
Slovenski predsednik <b>Milan Kučan</b> še naprej prejema številne čestitke ob ponovni izvolitvi. Med drugim je danes prejel čestitko češkega predsednika <b>Vaclava Havla</b>, ki je izrazil iskreno zadovoljstvo, da so se slovenski državljani z izvolitvijo predsednika Kučana odločili za nadaljevanje poti, ki so si jo izbrali že ob osamosvojitvi, to je demokracije, tržne ekonomije, svobode in enakopravnosti državljanov ter vključevanja v evropske in atlantske integracije.
Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.
Obletnica padca Vukovarja
18. 11. 1997 00.00
Ob 18. novembru, obletnici padca Vukovarja, se je hrvaški radio danes v živo oglasil iz tega mesta. V oddaji prvega programa <i>Dober dan, tu hrvaški radio</i> so poleg znanih lokalnih osebnosti sodelovali tudi prvi hrvaški povratniki.
Napoved za sosedne pokrajine
14. 11. 1997 00.00
V sosednjih krajih Italije in ob Jadranu se bo zjasnilo, drugod bo še pretežno oblačno. Na Madžarskem ter v vzhodni Avstriji in Hrvaški bo danes še deževalo.