IMF

Svetovna banka svari: Vojna v Ukrajini bo povzročila največji cenovni šok zadnjih 50 let
27. 04. 2022 10.46
Vojna v Ukrajini bo povzročila največji ’cenovni’ šok v zadnjih 50 letih, svari Svetovna banka. V novi napovedi opozarjajo, da bi lahko motnje, ki jih je povzročil konflikt v Ukrajini, prispevale k rekordnemu dvigu cen blaga – vse od zemeljskega plina, pšenice in bombaža.

Rusija pogleduje tudi proti Transnistriji znotraj moldavskih meja
22. 04. 2022 06.33
Rusija je pred dnevi naznanila začetek "druge faze specialne operacije", a za zdaj ni opaziti množičnih premikov ruskih čet. So pa razglasili zavzetje Mariupola, čeprav se vsi njegovi branilci, obkoljeni v jeklarni Azovstal, še niso vdali. Moskva je medtem sporočila, da so z Ukrajino znova opravili "več daljših pogovorov", a ruski zunanji minister je dejal, da so pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini zastala, za kar je obtožil ukrajinsko stran. Tudi Putin je Ukrajino obtožil nedoslednosti v mirovnih pogajanjih. Ruska vojska si bo prizadevala prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, pa je dejal visok ruski general Rustam Minekajev. S tem bi vzpostavili kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim, a hkrati tudi odprli prehod do Transnistrije oziroma odcepljene Pridnestrske republike v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.

IMF napoved rasti za Slovenijo poslabšal na 3,7 odstotka
19. 04. 2022 15.19
Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke. Povprečna inflacija naj bi medtem letos dosegla 6,7 odstotka.

Šrilanka plačilno nesposobna
12. 04. 2022 11.26
Šrilanka, ki se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v času svoje samostojnosti, pri čemer se v državi redno soočajo z akutnim pomanjkanjem hrane in goriva, je razglasila plačilno nesposobnost. Potem ko ji je zmanjkalo tujih valut, ki jih potrebuje za uvoz nujno potrebnega blaga, zdaj ni mogla poravnati 47 milijard evrov zunanjega dolga.

Grčija IMF predčasno odplačala dolg
05. 04. 2022 17.17
Grčija je dve leti pred rokom poplačala dolg IMF, je sporočil grški premier Kiriakos Micotakis. Poplačilo še zadnjega 1,9 milijarde evrov težkega obroka je označil za konec ere. Hudo finančno krizo, v katero je država zapadla leta 2010, pa je označil za sivo obdobje grške zgodovine, ki ga Grki ne smejo več doživeti.

Med novimi sankcijami proti Rusiji prepoved uvoza kaviarja, vodke in diamantov v ZDA
11. 03. 2022 17.08
Ameriški predsednik Biden je napovedal, da bo skupaj z državami skupine G7, EU in zveze Nato Rusiji odvzel trgovinski status "države z največjimi ugodnostmi". Kot je dejal, gre za nov uničujoč udarec ruski ekonomiji. Med ukrepi so tudi prepoved uvoza ruskega kaviarja oziroma morske hrane, vodke in diamantov v ZDA. Iz ZDA bo v Rusijo prepovedano prodajati luksuzno blago, da bi na tak način prizadeli oligarhe, ki podpirajo Putina. Rusija tudi ne bo več imela dostopa do posojil pri IMF in Svetovni banki.

Namesto za boj proti pandemiji finance namenili za pomoč Ukrajini
10. 03. 2022 08.45
Pomoč Ukrajini se nadaljuje. V noči na četrtek je predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil 12,3 milijarde evrov pomoči za Ukrajino in evropske zaveznike, že v sredo pa je IMF odobril 1,3 milijarde evrov pomoči Ukrajini za pokritje nujnih finančnih potreb in olajšanja posledic vojne.

'Uvedba bitcoina v Salvadorju je stava, ki se bo zelo verjetno izšla dobro'
26. 01. 2022 08.19
Nayib Bukele, salvadorski predsednik s pripadajočimi značilnostmi srednjeameriškega diktatorja, obubožano državo krmari skozi pandemično krizo in hazard z uvedbo bitcoina kot plačilnega sredstva. Milenijski milijonar pravi, da si prizadeva v finančno nestabilno državo pripeljati kapital in premožne ljudi. Strokovnjaki za investicije ocenjujejo, da se igra na srečo izplača, saj ima bitcoin dobre dolgoročne obete. Na drugi strani pa nižji sloji ne delijo optimizma finančnih strokovnjakov.

IMF poslabšal napoved letošnje globalne rasti na 4,4 odstotka
25. 01. 2022 16.37
Mednarodni denarni sklad (IMF) je poslabšal gospodarsko napoved za letos. Po novem ocenjuje, da bo globalno gospodarstvo doseglo 4,4-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od oktobrske ocene. Je pa v novem poročilu potrdil oceno, da se je obseg svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) lani okrepil za 5,9 odstotka.

Direktorica IMF miri: Ni resnih skrbi, da bi inflacija postala pobegli vlak
17. 10. 2021 20.49
Izvršna direktorica Mednarodnega monetarnega sklada IMF Kristalina Georgieva je mirila pred večjo zaskrbljenostjo zaradi inflacije. Kot je pojasnila na zasedanju predstavnikov centralnih bank skupine G30 v Washingtonu, imajo v naprednih gospodarstvih ustrezna orodja za spopadanje z inflacijo.

Direktorica IMF Georgieva o prednostnih nalogah sklada
13. 10. 2021 20.50
Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je med prednostnimi nalogami sklada v prihodnjih šestih mesecih izpostavila nadaljevanje protikoronskih ukrepov, enakopravnejšo delitev cepiva proti covidu-19 in podporo državam, da okrevajo po krizi zaradi pandemije.

IMF za Slovenijo krepko zvišal napoved letošnje rasti
12. 10. 2021 15.05
Mednarodni denarni sklad (IMF) je za Slovenijo krepko zvišal napoved letošnje gospodarske rasti. Za letos je napoved dvignil za 2,4 odstotne točke na 6,3 odstotka. Za prihodnje leto je maja državi napovedoval 4,5-odstotno rast, v novem poročilu pa ocenil, da bo ta 4,6-odstotna.

IMF med pandemijo 86 državam odobril za 94 milijard evrov posojil
05. 10. 2021 09.39
Mednarodni denarni sklad (IMF) je med pandemijo novega koronavirusa do konca aprila letos odobril posojila 86 državam v skupni vrednosti 94,5 milijarde evrov, piše v poročilu o delu sklada v obdobju od 1. maja lani do 30. aprila letos. Slabše razvite države s tem tvegajo, da izgubijo ves napredek, ki jim ga je uspelo doslej zgraditi.

'Ko bo čas, bomo morali začeti zmanjševati primanjkljaj in dolg'
11. 09. 2021 14.15
Finančni ministri EU so na Brdu pri Kranju poudarili pomen nadaljnjih vlaganj za okrevanje po pandemiji covida-19, predvsem v zelene in digitalne projekte. Govorili so tudi o politikah in strategijah, pa tudi o fiskalnih vprašanjih. Tema je bil tudi novi digitalni davek, kjer je večina držav podprla predlog OECD.

Ugodna gibanja izvoznega dela gospodarstva, močno prizadet del storitvenega sektorja
14. 04. 2021 13.33
V Sloveniji se v začetku leta nadaljujejo razmeroma ugodna gibanja izvoznega dela gospodarstva, medtem ko zaradi zajezitvenih ukrepov ostaja močno prizadet del storitvenih dejavnosti, v najnovejši številki Ekonomskega ogledala ugotavlja Umar.

IMF: Javne investicije v cepljenje proti covidu-19 se izplačajo
07. 04. 2021 17.51
Javni izdatki, namenjeni pospešitvi proizvodnje cepiv in cepljenj proti covidu-19, bodo okrepili javne prihodke in gospodarsko rast, je ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). "Vložki v cepljenje se bodo torej več kot povrnili in predstavljajo odličen način investiranja javnega denarja," je ocenil sklad.

IMF svetovnemu gospodarstvu napoveduje šestodstotno rast
06. 04. 2021 17.47
Mednarodni denarni sklad je zvišal napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2021. Za primerjavo z januarjem jo je izboljšal za pol odstotne točke na šest odstotkov. Napoved za Slovenijo medtem ostaja enaka. IMF državi za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 4,5-odstotno.

Novo milijonsko plačilo dolga najrevnejšim članicam
06. 04. 2021 09.41
Potrjena je tretja tranša plačila najrevnejšim članicam, katere namen je zmanjšanje bremena dolga iz posebnega sklada za zajezitev katastrofe in za olajšanje. Mednarodni denarni sklad bo 28 državam tako izplačal dobrih 200 milijonov evrov. Ta je doslej odobril že dve podobni tranši, če bo denarja dovolj, pa bodo odobrili tudi četrto.

IMF poslabšal napoved letošnje rasti slovenskega gospodarstva
19. 03. 2021 20.08
Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko poslabšal napoved rasti slovenskega gospodarstva v tem letu. Namesto 5,2-odstotne krepitve BDP po novem napoveduje 3,7-odstotno. V letu 2022 se bo gospodarska dejavnost okrepila za 4,5 odstotka. Nove številke je ob koncu posvetovanj z deležniki razkril vodja misije za Slovenijo pri IMF Bernardin Akitoby.

IMF izboljšal napoved letošnje rasti na 5,5 odstotka
26. 01. 2021 14.56
Mednarodni denarni sklad je izboljšal gospodarsko napoved za letos. Globalno gospodarstvo naj bi doseglo 5,5-odstotno rast, kar je 0,3 odstotne točke več od oktobrske ocene. V lanskem letu naj bi se obseg BDP skrčil za 3,5 odstotka in ne za 4,4 odstotka, je zapisano v sveže objavljenem poročilu. Za prihodnje leto IMF še vedno napoveduje rast v višini 4,2 odstotka. K optimizmu so analitike sklada napeljale ocene, da bo cepivo proti covidu-19 omogočilo nadzor nad pandemijo, s čimer se bo lahko nadaljevala rast gospodarske aktivnosti.

Norma Brščič o 'židovski dominaciji' in 'neumnih Afričanih'
22. 01. 2021 15.01
Kako daleč pod zastavo svobode govora gredo lahko njeni zagovorniki in opravičevalci? Dnevna večerna oddaja Faktor na TV3 in voditeljica Norma Brščič, ki "govorita o tem, o čemer si drugi ne upajo razmišljati," sta tokrat poskrbeli za neposreden in odkrit napad na judovsko in afriško skupnost. Od preizpraševanja "židovske vloge v politiki, filmski in pornografski industriji" pa do "nizkega inteligenčnega kvocienta Afričanov" in Afriki kot "celini brezupa". Ob viralni delitvi izsekov oddaje se zgroženost nad poskusi podiranja norm sodobne družbe kopiči. Pa bo (tudi) tokrat ostalo samo pri tem? Društvo novinarjev Slovenije je že vložilo kazensko ovadbo.

Renzi napovedal izstop iz vladne koalicije
13. 01. 2021 19.00
Vodja stranke Živa Italija Matteo Renzi je napovedal izstop iz italijanske vladne koalicije. Povod za to je nestrinjanje glede premierjevih načrtov o razdelitvi 209 milijard evropske pomoči gospodarstvu. Renzijeva stranka je sicer za vlado pomembna predvsem v senatu.

Predsednik: Eksplozija v Bejrutu posledica malomarnosti ali raketnega napada
07. 08. 2020 07.07
V libanonski prestolnici so v četrtek zvečer izbruhnili protivladni protesti. Policija je v bližini parlamenta proti protestnikom, ki so zažigali gume in metali kamenje, uporabila solzivec. Število smrtnih žrtev torkove eksplozije se je medtem povzpelo na 154, a več deset ljudi je še vedno pogrešanih. Vojaški tožilec je medtem sporočil, da je v hišnem priporu 16 zaposlenih v pristanišču in carinskem uradu. Libanonski predsednik pa je sporočil, da je eksplozija posledica malomarnosti ali raketnega napada.

Štirje mlinski kamni dušijo največje gospodarstvo sveta
25. 06. 2020 08.06
Združene države se prebujajo iz pandemične ohromelosti, napovedi o hitrosti okrevanja pa so izjemno raznolike. Bela hiša optimistično trdi, da prihaja V-okrevanje, kar naj bi pomenilo hiter vzpon. Nekoliko bolj previdni omenjajo U-okrevanje s počasnejšo rastjo gospodarske dejavnosti in zaposlovanja. Centralna banka Fed napoveduje počasno krevsljanje na nekdanjo raven, z njo se strinja veliko ekonomistov.

Umar ublažil pričakovani padec BDP v letu 2020
24. 06. 2020 16.42
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je malenkost ublažil pričakovani padec obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020. Namesto za 8,1 odstotka, kot je predvideval v začetku maja, v danes objavljeni poletni napovedi predvideva upad za 7,6 odstotka. Leta 2021 naj bi sledila 4,5-odstotna rast.

Slovenija pri vrhu lestvice: katere države imajo največje reševalne 'koronapakete'?
09. 05. 2020 07.10
Potem ko je pandemija novega koronavirusa ohromila globalno gospodarstvo, so se države lotile reševanja svojih ekonomij, pri tem pa je bilo sprejetih nekaj največjih reševalnih paketov zadnjih desetletij. Odziv je intenziven, ker številni pričakujejo najhujše krčenje gospodarstva po tridesetih letih prejšnjega stoletja. Po prvih ocenah se je zunaj EU najbolj radodarno odzvala Japonska, med državami z velikimi reševalnimi paketi pa je tudi Slovenija.

Na pomoč gospodarstvu z dvema milijardama težko garancijsko shemo
22. 04. 2020 07.04
Člani vladne svetovalne skupine so predstavili sveženj ukrepov, predvidenih v t. i. drugem protikoronskem zakonu, s katerim želi vlada predvsem zagotoviti likvidnost podjetij. Država z zakonom daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80 odstotkov, za velika pa v višini 70 odstotkov. Obseg garancijske oziroma poroštvene sheme je določen v višini dveh milijard evrov. S tem država nase prevzema večino potencialnih kreditnih izgub. Lahovnik pri tem pravi, da gre za pomoč podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi epidemije, ne pa tudi tistim, ki so bila v težavah že prej. Fiskalni prostor ni neomejen, denar bo treba nekoč vračati, opozarja.

Recesija 'velike karantene' največja v zadnjem stoletju. Za Slovenijo 8 % padec BDP, nato 5,4 % rast
14. 04. 2020 14.42
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo "velika karantena" zaradi pandemije koronavirusa prinesla globoko recesijo, najhujšo v zadnjem stoletju oziroma vse od velike gospodarske krize. Globalni BDP se bo po napovedih skrčil za tri odstotke, za Slovenijo pa napovedujejo kar osemodstotni padec obsega BDP. Za naslednje leto napovedujejo 5,4-odstotno rast za Slovenijo, za svetovno gospodarstvo pa 5,8-odstotno – a te napovedi temeljijo na predpostavkah, da bo pandemija v drugi polovici letošnjega leta izzvenela, ukrepi držav pa da bodo učinkoviti.

Države napovedujejo opuščanje ukrepov. WHO svari, da čas za to še ni nastopil
08. 04. 2020 14.47
Svetovna zdrastvena organizacija opozarja, da v Evropi še ni čas za opuščanje ukrepov za zajezitev širjenja epidemije koronavirusa, saj so razmere še vedno zaskrbljujoče: "Ni pravi čas, da dvignemo vizirje, v tem maratonu je pred nami še dolga pot." Nekatere evropske države medtem napovedujejo omilitev ukrepov, med njimi tudi ena izmed najhuje prizadetih držav, Španija.

Svetovna banka odobrila 10,7 milijarde evrov pomoči za boj proti koronavirusu
04. 03. 2020 07.56
Svetovna banka je odobrila 12 milijard dolarjev pomoči (10,7 milijarde evrov) državam za boj proti novemu koronavirusu. Skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) je hkrati odpovedala v Washingtonu predvidena redna spomladanska srečanja finančnih ministrov in guvernerjev držav članic, ki naj bi bila sredi aprila.