IMF
Pogajanja o nasledstvu še deset let?
13. 04. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na pogajanjih o nasledstvu SFRJ Dobroslav Mitrović je danes v Beogradu dejal, da bi lahko pogajanja trajala še deset let, če ostale države naslednice ne bodo sprejele predloga ZRJ, da bi naslednicam nekdanje skupne države pripadle vse nepremičnine in drugo premoženje, ki se nahaja na njihovem ozemlju. Glede delitve zlata po ključu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Mitrović izrazil nezadovoljstvo ZRJ. Po njegovih besedah je bil najbolj ugoden izid zadnjih pogajanj v Bruslju za Hrvaško in Slovenijo, najmanj pa za ZRJ, BiH in Makedonijo. Zlato naj bi bilo na razpolago junija.
Novi krog nasledstvenih pogajanj
09. 04. 2001 00.00
Dogovor o razdelitvi zlata v Baselski banki, arhivov in dogovor o pokojninah naj bi po pričakovanjih slovenske strani dosegle države naslednice nekdanje SFRJ dosegle na današnjih pogajanjih v Bruslju. Slovenske pogajalce vodi Miran Mejak, srečanje pa bo poteklo ob posredovanju Arthurja Wattsa, britanskega pravnega izvedenca.
V Bruslju nov krog pogajanj
08. 04. 2001 00.00
V Bruslju se bo v ponedeljek začel nov krog pogajanj o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ med peterico držav naslednic. Slovenijo bo na tridnevnih pogajanjih, ki bodo po ustaljeni praksi potekala ob posredovanju britanskega pravnega izvedenca sira Arthurja Wattsa, zastopal vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak. Mejak je pred odhodom v Bruselj izrazil upanje, da bodo tokrat vendarle dosegli dogovor o razdelitvi zlatih rezerv pri Baselski banki za mednarodne poravnave.
Protesti v Turčiji
08. 04. 2001 00.00
Turčija je zaradi hude gospodarske in finančne krize zaprosila za finančno pomoč skupino industrijsko najbolj razvitih držav G-7. Po pisanju turškega časnika Sabah je turški premier Bulent Ecevit v pismu, ki ga je naslovil na skupino G-7, navedel, da država za izhod iz gospodarske krize potrebuje 12 milijard dolarjev. Turčija naj bi od skupine G-7 dobila šest milijard dolarjev, 6,25 milijarde dolarjev pa naj bi dobila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vendar je podpredsednik Svetovne banke za Evropo in Osrednjo Azijo Johannes Linn izjavil, da ni zelo verjetno, da bi Turčiji dali več kot 5 milijard dolarjev.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Rupel v Washingtonu
29. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Turčija za nižjo inflacijo
19. 03. 2001 00.00
Turčija namerava kljub svoji gospodarski in finančni krizi precej znižati inflacijo. Mesečna stopnja inflacije naj bi tako ob koncu leta znašala nekaj nad dvema odstotkoma. Do leta 2002 pa namerava Turčija znižati letno stopnjo inflacije na približno 20 odstotkov, je danes povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Drnovšek s predstavniki misije IMF
12. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je sprejel vodjo misije Mednarodnega monetarnega sklada (IMF) za leto 2000 Dimitrija Demekasa in izvršilnega direktorja Belgijske konstituence Vilija Kikensa. Gosta sta predstavila osnutek IMF in predsednika vlade seznanila z videnjem trenutnega ekonomskega položaja Slovenije. Po njuni oceni ima Slovenija eno najbolj razvitih gospodarstev v Srednji Evropi, vendar bi lahko svoj položaj utrdila in izboljšala z nadaljnjimi gospodarskimi ukrepi, med drugim tudi s povečanjem učinkovitosti in konkurence v finančnem sektorju ter z zmanjševanjem vloge države v gospodarstvu.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Makedonija ni za ključ IMF
15. 01. 2001 00.00
Tiskovna predstavnica Narodne banke Makedonije Antoaneta Maneva je zanikala, da bi Makedonija privolila v ključ Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri delitvi nekdanjega skupnega jugoslovanskega premoženja v baselski banki in pri razdelitvi deviznih rezerv nekdanje SFRJ. S tem je zanikala nedavno pisanje skopskega Dnevnika, pa tudi jugoslovanske agencije Tanjug, ki sta poročala, da naj bi Skopje pri omenjenih vprašanjih pristalo na ključ IMF. Na zadnjih treh sestankih o delitvi premoženja nekdanje SFRJ, ki so potekali na ravni guvernerjev narodnih bank, sta sicer Makedonija in BiH zastopali stališče, da bi morali baselsko zlato razdeliti po ključu Evropske centralne banke. To bi pomenilo, da bi Makedonija od 46 ton zlata, kolikor ga je v Baslu, dobila 7,2 odstotka, in ne 5,4 odstotka, kolikor bi ji pripadlo po ključu IMF. Pogovori o nasledstvu se bodo nadaljevali konec februarja v Ljubljani.
IMF Argentini odobril nov kredit
14. 01. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini treh milijard ameriških dolarjev, da bodo v tej južnoameriški državi lažje premagali gospodarske težave in premostili finančno krizo, so v petek sporočili iz sedeža IMF.
Napredek v odnosih z ZRJ
02. 01. 2001 00.00
Konec leta 2000 je po dolgem času prinesel napredek tako v dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo kot v nasledstvenih pogajanjih. Tako sta deset let po razpadu nekdanje skupne države Slovenija in ZRJ 9. decembra vzpostavili polne diplomatske odnose, konec zadnjega lanskega meseca pa so naslednice nekdanje SFRJ na srečanju v Bruslju obnovile poldrugo leto zamrznjena pogajanja o nasledstvu. Vzrok za oboje pa tiči predvsem v političnih spremembah v ZRJ.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
ZRJ danes članica IMF?
20. 12. 2000 00.00
Zvezna republika Jugoslavija naj bi danes postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je v začetku tedna po vrnitvi z obiska v Baslu napovedal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Beograd si prizadeva za čimprejšnjo vključitev v mednarodne finančne organizacije, saj nujno potrebuje sredstva za oživitev gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.