IZRAEL
Na Bližnjem vzhodu ni miru
12. 11. 2000 00.00
Izraelska vojska je v soboto na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, tako da se je število sobotnih smrtnih žrtev spopadov med Izraelci in Palestinci povišalo na sedem. Palestinski najstnik je umrl s kroglo v prsih pri prehodu Erez med Gazo in Izraelom. Osem ljudi je bilo v tem streljanju ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v spopadih pri mestu Beit Jala, ki je pod nadzorom Palestincev in blizu židovskega naselja Gilo pri Jeruzalemu, uporabila helikopterje in tanke. V bližini izraelske naselbine Kfar Darom na območju Gaze pa je danes eksplodirala bomba, ko sta mimo peljali vozili judovskih naseljencev. Eksplozija ni terjala smrtnih žrtev. Predstavnik izraelske vojske je povedal, da so Palestinci danes streljali na avtobuse in osebna vozila Izraelcev na cesti med Jeruzalemom in Betlehemom. V streljanju ni bil nihče ranjen. Radio Izrael je sinoči poročal, da je izraelska vojska s protitankovskimi raketami in granatami obstreljevala Ramalo in El Bireh, potem ko so Palestinci streljali na judovsko naselbino Psagot. Za posledicami poškodb je včeraj življenje izgubil tudi izraelski vojak. Od izbruha nasilja 28. septembra je v spopadih življenje izgubilo že 210 oseb, večinoma Palestincev.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Izraelci podaljšali ultimat
03. 11. 2000 00.00
Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Izrael s helikopterji nad Arafata
31. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ehud Barak v nagovoru izraelskega parlamenta dejal, da obstaja možnost miru, so izraelski helikopterji napadli dve mesti na Zahodni obali in v Gazi. V mestu Rafah v Gazi so helikopterji z raketami napadli stavbo, ki pripada stranki Fatah palestinskega predsednika Arafata. Pri tem ni bilo večje škode ali ranjenih. Izraelci so napad označili za 'opozorilni'. Namestnik obrambnega ministra Ephraim Sneh je povedal, da je to odgovor na palestinski način gverilskega bojevanja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nadaljevanje spopadov
29. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na štirih mestih spopadov na Zahodnem bregu in v Gazi ubitih še pet Palestincev. Dva sta bila ustreljena v Nablusu, eden pa v Jeninu, prav tako na Zahodnem bregu. Število mrtvih se je od začetka palestinske vstaje 28. septembra povzpelo na 149. Palestinski deček je bil ubit v nasilju v mestu Rafah v Gazi, en Palestinec in več kot dvanajst ranjenih pa je bilo v spopadih v naselju Karni, tudi v Gazi.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Vse bolj napeto na Bližnjem vzhodu
24. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu zaradi stopnjevanja spopadov arabske države kopičijo vojsko ob meji z Izraelom. V Jeruzalemu so znova potekali oboroženi spopadi, župan mesta Ehud Olmert pa zahteva odločno posredovanje vojske.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Izraelci spet zaprli letališče v Gazi
23. 10. 2000 00.00
Izrael je danes spet zaprl letališče v Gazi, tako da nekemu jordanskemu letalu niso dovolili pristati, so sporočili palestinski viri. Izraelski premier je minuli teden po dogovoru na vrhu v Šarm el Šejku ukazal odprtje letališča na palestinskem avtonomnem območju. Zaradi nadaljevanja nasilja na palestinskih ozemljih pa je Barak včeraj sklenil, da se Izrael začasno umika iz mirovnega procesa.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Izrael zavrnil resolucijo ZN
21. 10. 2000 00.00
Izrael je zavrnil resolucijo Generalne skupščine ZN, v kateri je obsodila izraelsko nasilje nad Palestinci. Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je resolucija namerno prezrla dejstvo, da palestinske oblasti pripravljajo krvave spopade in da so odgovorne za nespoštovanje dogovora iz Šarm el Šejka.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Spopadi na Bližnjem vzhodu
21. 10. 2000 00.00
S palestinskega ozemlja danes znova poročajo o novih spopadih. V spopadih med Palestinci in izraelskimi vojaki, ki so se vneli v kraju Kan Junes, južno od Gaze, je bilo ranjenih 15 Palestincev. Približno 300 protestnikov je s kamenjem obmetavalo izraelske vojake, ki so odgovorili s streli.
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
Nemiri na palestinskih ozemljih
20. 10. 2000 00.00
Po palestinskih podatkih je izraelska vojska na Zahodnem bregu in območju Gaze danes ustrelila šest Palestincev, prek 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi pet izraelskih vojakov. Od začetka spopadov 28. septembra je število smrtnih žrtev naraslo na 120. Izraelci in Palestinci se medsebojno obtožujejo, da ne spoštujejo dogovora iz Šarm el Šejka. Izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je poudaril, da palestinske oblasti niso dovolj poskrbele za ustavitev nasilja, Palestinci pa trdijo, da izraelska stran ni odpravila zapor palestinskih ozemelj. Pooblaščenec Palestinske osvobodilne organizacije za Jeruzalem, Feisal Huseini, je izraelskemu premieru Ehudu Baraku očital, da je ustvaril najslabše možne pogoje za boljše odnose med stranema. V dogovoru iz Šarm el Šejka je Izrael obljubil, da bo umaknil svoje enote z avtonomnih palestinskih ozemelj ter znova odprl meje, ceste in letališče v Gazi. Palestinska stran se je obvezala, da bo ustavila nemire.
ZN o razmerah na palestinskih območjih
19. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je pozno sinoči začela izredno posebno zasedanje o valu nasilja na palestinskih ozemljih, ki ga bo nadaljevala danes z 41 napovedanimi govorniki. Prvi dan zasedanja so govorili le predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, Izraela, Senegala in Južnoafriške republike. Palestinski predstavnik Naser al Kidva je Izraelce obtožil, da so v zadnjih treh tednih pobili več kot 90 Palestincev, 3.000 pa ranili. "Prve tri dni izraelske krvave kampanje palestinska stran ni izstrelila niti enega naboja," je dejal palestinski predstavnik. Predstavnik Izraela Jehuda Lancry pa je dejal, da je razprava v generalni skupščini v nasprotju z duhom deklaracije po vrhunskem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku in lahko škoduje prizadevanjem za prekinitev nasilja. Palestinske oblasti je obtožil, da razpihujejo nasilje, ko prek medijev pozivajo k napadom na izraelske državljane. Al Kidva je medtem opozoril, da na vrhu v Šarm el Šejku niso podpisali skupne izjave in da je dogovor poln dvoumnosti. "Ob tem ostaja stalno prisotna bojazen, da Izrael, tako kot doslej, znova ne bo spoštoval dogovorjenega," je dejal palestinski predstavnik v ZN in izrazil upanje, da bo hitra preiskava o vzrokih za zadnji izbruh nasilja pomagala k umiritvi razmer.
Gaza ponovno odprta za letalski promet
19. 10. 2000 00.00
Z mednarodnega palestinskega letališča Jaser Arafat de Rafah v Gazi je potem, ko so izraelske oblasti 8. oktobra letališče zaprle, danes vzletelo prvo letalo, je danes sporočil predstavnik letališča. Izraelska vojska je po dveh tednih davi ponovno odprla tudi nadzorno točko za tovornjake v kraju Karni na glavni cesti, namenjeni oskrbi Gaze.
Bližnjevzhodni vrh končan
17. 10. 2000 00.00
Udeleženci izrednega bližnjevzhodnega vrha, ki se je po dveh dneh danes končal v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju, na njem pa so Izraelci in Palestinci dosegli dogovor o ustavitvi nasilja na palestinskih avtonomnih ozemljih, ob koncu srečanja niso kazali pretiranega optimizma.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
Clinton potrdil udeležbo
15. 10. 2000 00.00
Bela hiša je sporočila, da bo
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Arafat pripravljen sodelovati na vrhu v Kairu
13. 10. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je v noči na petek španskemu premieru Joseju Marii Aznarju sporočil, da je pripravljen sodelovati na vrhunskem srečanju o Bližnjem vzhodu, ki naj bi potekal v Kairu, je danes popoldne sporočil tiskovni predstavnik španske vlade. V spopadih med izraelsko vojsko in palestinskimi protestniki v Hebronu je danes življenje izgubil nek Palestinec, so sporočili iz tamkajšnje bolnišnice. 24-letni Palestinec je umrl zaradi strelne rane v trebuh. Po zadnjih podatkih je bilo v današnjih spopadih na palestinskih ozemljih ranjenih 17 Palestincev. Nekaj sto skrajnih Palestincev pa je danes v Gazi zažgalo hotel in več palestinskih trgovin, ker naj bi lastniki prodali alkohol in s tem kršili muslimanske zakone.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.