IZRAEL
Izidi kvalifikacij za košarkarsko EP
30. 11. 2000 00.00
Favorizirana košarkarska moštva v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Turčiji še naprej zmagujejo, v ozadju pa se bije boj za preostala prosta mesta. V skupini D, v kateri igra tudi naša reprezentanca, so se Ukrajinci z zmago nad Belgijci zelo približali končnemu drugemu mestu. Nevarni so jim le še Makedonci, ki so bili tokrat v gosteh boljši od Portugalcev. Najbolj izenačeno je v skupini C, saj so se Nizozemci s tretjo zaporedno zmago prebili že na drugo mesto, v boju za nastop na EP pa so še prav vsa moštva z izjemo Švedske.
Zavzemanje za zaščito Palestincev
28. 11. 2000 00.00
Ministri petih islamskih držav - Katarja, Irana, Maroka, Malezije in Senegala - so se sinoči po krajevnem času na sedežu Združenih narodov osebno zavzeli za napotitev enot ZN na palestinska območja, da bi zaščitile Palestince. Pogovori med petimi ministri in predstavniki Varnostnega sveta ZN o morebitni napotitvi enot ZN na palestinska avtonomna območja so trajali dobri dve uri. Tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard jih je označil za "zasebne". Medtem je predstavnik Palestincev pri ZN Naser el Kidva ponovil svojo zahtevo, da bi na ta območja napotili kakih 2000 neoboroženih pripadnikov. Izrael sicer zavrača kakršnokoli navzočnost mednarodne skupnosti na teh območjih.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Načrt za rešitev spora
27. 11. 2000 00.00
Dva meseca po izbruhu nemirov na palestinskih avtonomnih ozemljih in propadu vseh poskusov za ustavitev nasilja je Izrael predstavil postopni načrt za trajno rešitev spora s Palestinci. Nekaj ur pred glasovanjem o razpustitvi kneseta in predčasnih volitvah je premier Ehud Barak predlagal mirovni načrt, ki bi ga uresničevali postopoma, če s Palestinci v neposrednih pogajanjih ne bi mogli doseči splošnega bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma za dokončno rešitev spora.
Spopadi na izraelsko-libanonski meji
26. 11. 2000 00.00
Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.
Izidi kvalifikacij za košarkarsko EP
26. 11. 2000 00.00
Nastop na EP 2001 v Turčiji so si že zagotovili košarkarji Slovenije, Hrvaške in Grčije, ki doslej še niso doživeli poraza v kvalifikacijah. Nekaj podobnega lahko v edinem nedeljskem srečanju proti BiH uspe tudi Izraelu, vodilni ekipi skupine C, kjer pa vse bolj napredujejo Nizozemci. Po presenetljivi zmagi nad Izraelci, so tokrat z 92:76 zanesljivo zmagali še na Švedskem, v središču pozornosti pa je bil z 22 točkami spet njihov nekdanji NBA zvezdnik Rik Smits. V skupini D, kjer nastopa tudi slovenska izbrana vrsta, je po zmagi nad Portugalsko najbližje drugemu mestu, ki še vodi na EP, trenutno Ukrajina.
Nova žrtev dvomesečnih spopadov
26. 11. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu je tudi ta konec tedna minil v znamenju hudih spopadov. Izraelska vojska je silovito obstreljevala območje Gaze, več deset Palestincev je huje ranjenih, eden pa je umrl. Izrael je napadel tudi oporišča arabskih skrajnežev v južnem Libanonu, kjer je bil ubit izraelski vojak. Na obeh straneh so v množičnih shodih pokopali zadnje žrtve nasilja. V zdaj že dva meseca trajajočih spopadih je umrlo že 270 ljudi, večinoma Palestincev.
Mubarak sprejel svetovalca Ehuda Baraka
26. 11. 2000 00.00
V okviru krizne diplomacije je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v Kairu sprejel svetovalca izraelskega premiera Ehuda Baraka. Barakov svetovalec za politična in varnostna vprašanja Danny Jatom je Mubaraku prenesel osebno sporočilo, so danes v Kairu sporočili iz vladne pisarne. Podrobnosti pogovorov niso znane.
Upanje za mir na Bližnjem vzhodu
25. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski predsednik Jaser Arafat sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru strinjala , da bosta nadaljevala s sodelovanjem za varnost na območju. Pri tem bosta ponovno vzpostavila sodelovanje med območnimi koordinacijskimi pisarnami. Izrael je v četrtek, po eksploziji bombe, ki je ubila izraelskega vojaka, ukazal palestinskim uradnikom, da zapustijo pisarne na jugu Gaze. Palestinci so to zavrnili. Pisarne, ki se običajno nahajajo v izraelskih vojaških postojankah na meji med območji pod palestinskim nadzorom, služijo za humanitarne namene –
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Izrael napada in zavrača opazovalce ZN
21. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan se je včeraj ločeno sestal s predstavnikoma Izraela in Palestine v ZN in se pogovarjal o napotitvi neoboroženih opazovalcev ZN na krizna območja v Palestini. Palestinski predstavnik Naser Al Kidwa je po srečanju z Annanom dejal, da je posredovanje ZN kritičnega pomena, izraelski veleposlanik Yehuda Lancry pa je potrdil nasprotovanje svoje države kakršnemukoli posredovanju ZN.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Ubita dva palestinska policista
17. 11. 2000 00.00
V spopadih na palestinskih avtonomnih območjih so v četrtek umrli štirje Palestinci, v noči na petek pa sta v Jerihu na Zahodnem bregu umrla dva palestinska policista. Po podatkih Palestincev sta policista obstreljevala oporišče izraelske vojske, izraelski vojaki pa so na streljanje odgovorili. O streljanju so v noči na petek poročali tudi iz drugih krajev na Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi v godoče ovirala dostavo blaga na palestinska ozemlja, gorivo pa naj bi Palestincem dobavljali samo v zelo omejenih količinah. Izraelski premier Ehud Barak je tudi ukazal, naj Izrael "iz varnostnih razlogov" Palestincem ne nakaže več milijonov dolarjev kot vračilo preveč plačanih davkov.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
V bombardiranju ubit nemški zdravnik
16. 11. 2000 00.00
Izraelski vojaški helikopterji so pozno sinoči odvrgli tri rakete na poslopje sedeža gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Hebronu na Zahodnem bregu, so danes povedali očividci. Po njihovih navedbah je bilo poslopje v času napada prazno. Izraelska vojska se za zdaj še ni odzvala na te informacije. V izraelskem bombardiranju palestinskega kraja Beit Jala blizu Betlehema pa je bil v noči na četrtek ubit nemški zdravnik Harry Fisher, je poročala agencija AFP. Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski vojaški radio na vprašanje o možnosti tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in ameriškim predsednikom Billom Clintonom dejal, da "niso niti blizu takšnemu srečanju". Barak je dejal, da v sedanjih razmerah na območju ni možnosti za resne pogovore. Barak je minuli mesec zahteval prekinitev mirovnih pogovorov s Palestinci, pri čemer je zatrdil, da jih Izrael ne bo nadaljeval, dokler se ne bo končalo večtedensko nasilje na območju, v katerem je doslej umrlo najmanj 227 ljudi, večina Palestincev. Barak je v pogovoru na radiu še dejal, da je Izrael v zadnjih dneh do nadaljnjega zamrznil prenos sredstev, ki jih dolguje palestinskim avtonomnim oblastem. V skladu z gospodarskimi sporazumi, sklenjenimi leta 1995 v Parizu, se je Izrael obvezal, da palestinskim oblastem izplača carinske in druge takse. Te so morali Palestinci plačati za izdelke, ki potujejo na palestinska območja prek izraelskega ozemlja.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Zapore na Zahodnem bregu
14. 11. 2000 00.00
Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki postavili zapore okoli mest, ki so pod palestinsko oblastjo. Prav tako so zaprti vsi prehodi med Gazo in Izraelom. Izrael se je za vnovično zaporo palestinskih avtonomnih območij odločil zaradi uboja štirih Izraelcev, ki jih je v Gazi iz zasede ustrelil nek Palestinec. Skupaj s tremi včeraj ubitimi Palestinci se je število žrtev po slabih sedmih tednih spopadov povzpelo na 214.
Barak nadaljuje pot v Ameriko
12. 11. 2000 00.00
Izraelski premier
Na Bližnjem vzhodu ni miru
12. 11. 2000 00.00
Izraelska vojska je v soboto na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, tako da se je število sobotnih smrtnih žrtev spopadov med Izraelci in Palestinci povišalo na sedem. Palestinski najstnik je umrl s kroglo v prsih pri prehodu Erez med Gazo in Izraelom. Osem ljudi je bilo v tem streljanju ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v spopadih pri mestu Beit Jala, ki je pod nadzorom Palestincev in blizu židovskega naselja Gilo pri Jeruzalemu, uporabila helikopterje in tanke. V bližini izraelske naselbine Kfar Darom na območju Gaze pa je danes eksplodirala bomba, ko sta mimo peljali vozili judovskih naseljencev. Eksplozija ni terjala smrtnih žrtev. Predstavnik izraelske vojske je povedal, da so Palestinci danes streljali na avtobuse in osebna vozila Izraelcev na cesti med Jeruzalemom in Betlehemom. V streljanju ni bil nihče ranjen. Radio Izrael je sinoči poročal, da je izraelska vojska s protitankovskimi raketami in granatami obstreljevala Ramalo in El Bireh, potem ko so Palestinci streljali na judovsko naselbino Psagot. Za posledicami poškodb je včeraj življenje izgubil tudi izraelski vojak. Od izbruha nasilja 28. septembra je v spopadih življenje izgubilo že 210 oseb, večinoma Palestincev.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
Izraelci napadli voditelje Fataha
09. 11. 2000 00.00
Predstavniki političnega gibanja Fatah palestinskega predsednika Jaserja Arafata so včeraj obtožili Izrael, da je na Zahodnem bregu namerno napadel skupino voditeljev Fataha, zato so
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Izraelci podaljšali ultimat
03. 11. 2000 00.00
Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu
Spopadi na območju Gaze
31. 10. 2000 00.00
Na območju Gaze so se v več krajih spopadli pripadniki izraelske vojske in Palestinci. Več sto Palestincev je izraelske vojake obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s streljanjem z gumijastimi naboji in solzivcem. V spopadih je umrl en Palestinec, 14 pa je ranjenih.
Izrael s helikopterji nad Arafata
31. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ehud Barak v nagovoru izraelskega parlamenta dejal, da obstaja možnost miru, so izraelski helikopterji napadli dve mesti na Zahodni obali in v Gazi. V mestu Rafah v Gazi so helikopterji z raketami napadli stavbo, ki pripada stranki Fatah palestinskega predsednika Arafata. Pri tem ni bilo večje škode ali ranjenih. Izraelci so napad označili za 'opozorilni'. Namestnik obrambnega ministra Ephraim Sneh je povedal, da je to odgovor na palestinski način gverilskega bojevanja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Nadaljevanje spopadov
29. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na štirih mestih spopadov na Zahodnem bregu in v Gazi ubitih še pet Palestincev. Dva sta bila ustreljena v Nablusu, eden pa v Jeninu, prav tako na Zahodnem bregu. Število mrtvih se je od začetka palestinske vstaje 28. septembra povzpelo na 149. Palestinski deček je bil ubit v nasilju v mestu Rafah v Gazi, en Palestinec in več kot dvanajst ranjenih pa je bilo v spopadih v naselju Karni, tudi v Gazi.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.