Imamo
Srečanje Sergejeva in Robertsona
21. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je ob ruskem predlogu o izgradnji mobilnega evropskega protiraketnega sistema evropskim državam ponudil tudi strokovno znanje svoje države. "Imamo vse potrebno - dovolj prostora za potrebno testiranje in tudi potrebno znanstveno osnovo in raziskovalno podlago," je poudaril Sergejev in dodal, da morajo biti za ta projekt pripravljene tudi evropske države.
Telekom meri na srbski trg
13. 02. 2001 00.00
V Skupini Telekom, ki jo poleg matične družbe Telekom Slovenije sestavljata še mobilni operater Mobitel in komercialni ponudnik internetnih storitev Siol, se nameravajo po ponedeljkovem obisku v Beogradu, kjer so se med drugim sestali s srbskim ministrom za telekomunikacije Borisom Tadićem in predstavniki Telekoma Srbije, potegovati za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije GSM v Srbiji. Ta bo predvidoma razpisana junija. Zanima jih tudi možnost vlaganj v gradnjo telekomunikacijske infrastrukture, sodelovanje na področju interneta v Srbiji in na širšem območju ter skupen nastop na trgu tretjih držav, predvsem Rusije in arabskega sveta.
Ljudje imamo manj genov
11. 02. 2001 00.00
Prve analize o dekodiranju človeške dedne zasnove so pokazale, da ima človek veliko manj genov, kot so doslej domnevali. Dve organizaciji sta hkrati predstavili rezultate raziskav človeškega genoma: javna ustanova angleško-ameriški Human Genome Project (HGP) in privatna družba Celera Genomics Corporation. Obe ekipi sta delali neodvisno, 
Mongolec brez točk in opreme
31. 01. 2001 00.00
Na svetovnem smučarskem prvenstvu v avstrijskem St. Antonu po prvih tekmovalnih dneh niso razočarani le domačini, ki se jim načrtovane zlate medalje za zdaj uspešno izmikajo. Še večje razočaranje je najbrž doživel 18-letni mongolski smučar Dorjgtov Aranzalzul, ki je šele na prizorišču SP izvedel, da je bila dolga pot zaman, saj za nastop nima dovolj FIS točk. Aranzalzul je na SP želel nastopiti v veleslalomu.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Predstavitev novega dirkalnika
27. 01. 2001 00.00
Angleško-nemško moštvo formule ena Williams BMW, lani tretji v razvrstitvi proizvajalcev, je v Silverstone prestavilo nov bolid FW 23 in voznika za prihajajočo sezono, Nemca Ralfa Schumacherja in Kolumbijca Juana Pabla Montoyo. Kot je povedal ustanovitelj moštva Sir Frank Williams, si lahko od novega dirkalnika obeta približno podobno dosežke kot v pretekli se zoni.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Okrogla miza o prihodnosti Skupine Telekom
12. 01. 2001 00.00
V prostorih GZS je potekala okrogla miza z naslovom Skupina Telekom: včeraj, danes, jutri, udeležili pa so se je predstavniki Telekoma, vlade, gospodarstva in univerze. Ugotovljeno je bilo, da se razvitost informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji že približuje ravni razvitih evropskih držav, dodatno spodbudo pa naj bi prinesla tudi liberalizacija tržišča in vstop konkurence na slovenski telekomunikacijski trg. Skupina Telekom je na to po besedah večine udeležencev tako tehnološko kot organizacijsko dobro pripravljena, s privatizacijo pa ne gre hiteti, vsaj ne pred spremembo obstoječih cenovnih razmerij v fiksni telefoniji, ki so zaenkrat še pod vladnim nadzorom. Tako vodstvo skupine Telekom, državni sekretar za telekomunikacije Tomaž Kalin pa je pojasnil, da bo vlada že 11. 1. obravnavala predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil pravila igre na liberaliziranem trgu. Najkasneje v treh mesecih po sprejetju zakona, ki naj bi bil sprejet najkasneje februarja, bo ustanovljena agencija za telekomunikacije, katere direktorja in namestnika naj bi, kot predvideva zakonski predlog, imenovala vlada.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v stališču do aktualnih vprašanj plačne politike na spletnih straneh vlade povedal, da poizkuša vlada v okviru prizadevanj za čimbolj uravnotežene javne finance v pogajanjih s socialnimi partnerji, predvsem sindikati, zagotoviti zmerno, vzdržno rast plač. Pri tem se tudi tokrat, kot že večkrat poprej, sooča z dvema, med sabo nasprotujočima si pristopoma do plačne politike.
Drnovšek o plačni politiki
08. 01. 2001 00.00
Do aktualnih vprašanj plačne politike se je opredelil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Svoje stališče, ki so ga povzeli mediji, je predstavil kar na internetu, na spletni strani predsednika vlade. Drnovšek med drugim piše, da ne pristaja na pozive k nekakšnemu Thatcherjanskemu urejanju politike plač, ko naj bi vlada s trdo roko zagotovila red. Pri tem je treba imeti občutek in pravo mero, kar je bistvo politike na tem področju.
Nove zveze Srbije in Črne gore ne bo
03. 01. 2001 00.00
Podpredsednik največje črnogorske opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) Predrag Bulatović je za beograjski Nedeljnji telegraf povedal, da bodo Črnogorci potrebovali potne liste za vstop v Srbijo, če se bo Črna gora odcepila, in da bo "meddržavno sovraštvo do konca leta v tem primeru večje kot pa med Srbijo in Hrvaško".
Kučanova novoletna poslanica
31. 12. 2000 00.00
Časi so zahtevni, so tudi trdi, za marsikoga negotovi, a tudi vzpodbudni. Z znanjem, marljivostjo, vztrajnostjo ter dobro voljo je mogoče uspeti, naj gre za šolo, delo, dostojen dohodek in zadovoljno družino, a malo sreče je pri tem dobrodošlo. Praznični večer namenjamo sebi, svojim prijateljem in znancem ter tudi vsem tistim, ki jim je bilo to leto naklonjeno manj, kot so pričakovali, je v novoletni poslanici državljankam in državljanom med drugim zapisal predsednik države Milan Kučan.
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Krimovke zmagale v Tuzli
29. 12. 2000 00.00
Rokometašice Krima Neutro Robertsa so zmagovalke mednarodnega turnirja v Tuzli, potem ko so v finalni tekmi premagale hrvaško Podravko s 25:19 (13:12). Ljubljansko rokometašico Anjo Frešer je posebna komisija razglasila za najboljšo igralko turnirja.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Problem cestnin so različni načini cestninjenja
18. 12. 2000 00.00
Novi minister za promet in zveze Jakob Presečnik želi v času svojega ministrovanja doseči, da bodo dokončani najtežji odseki avtocest, tisti odseki, ki so že v gradnji, in tudi odseki, ki bodo dajali največji prihodek s cestnino. Slednje so namreč glavni vir sredstev, s katerimi država oz. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) vrača posojila za gradnjo avtocest. Največja težava pri cestninah pa je, da imamo v Sloveniji različne načine cestninjenja. "Ne samo jaz, tudi stroka je bolj naklonjena ideji, da povsod po Sloveniji uvedemo le zaprt cestninski sistem, vendar s posodobljenim elektronskim načinom pobiranja cestnine," je za Finance povedal Presečnik, ki delovne naloge ministra za promet in zveze dobro pozna, saj je zadnja štiri leta vodil parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje.
Rihterjeva prevzela posle
04. 12. 2000 00.00
Andreja Rihter je danes na Cankarjevi 5 od svojega predhodnika Rudija Šeliga prevzela posle ministrice za kulturo. Rihterjeva je minuli petek prisegla kot ministrica v novi vladi Janeza Drnovška in obenem kot prva ženska, ki bo vodila ta resor v samostojni Sloveniji. Pred njo so se zvrstili Andrej Capuder, Borut Šuklje, Sergij Peljhan, Janez Dular, Jožef Školč in Šeligo. Predhodnik je Rihterjevi zaželel "rahlo roko, globok pogled in veliko strpnosti, saj je slovenska kultura malo tudi kapriciozna deklica". Andreja Rihter, 43-letna zgodovinarka in sociologinja iz Celja, je zadnjih 14 let vodila Muzej novejše zgodovine Celje, bila pa je tudi predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in nacionalna korespondentka Evropskega muzejskega foruma.
Slovenija v finalu s Češko
01. 12. 2000 00.00
Slovenska moška teniška reprezentanca je v polfinalu evropskega ekipnega prvenstva v Montecatiniju v Italija ponovno poskrbela za presenečenje in dosegla enega največjih uspehov slovenskega reprezentančnega tenisa. Andrej Kračman in Marko Tkalec sta premagala švedska nasprotnika in Sloveniji prinesla uvrstitev v finale, kjer jo v soboto čakajo favorizirani Čehi, ki so v drugem polfinalu ugnali Bolgare. Tkalec je bil boljši od Jacoba Adaktussona s 6:4 in 6:4, Kračman je ugnal Jonasa Froeberga z 2:6, 6:2 in 6:1, po dogovoru kapetanov ekip pa se igra parov ni igrala.
SSK proti ukinitvi komisije DZ
30. 11. 2000 00.00
Svetovni slovenski kongres (SSK) je v pismu predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izrazil presenečenje v zvezi z nameravano ukinitvijo komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. "Prepričani smo, da bi s predlogom o ukinitvi tako pomembne komisije predsednik DZ povzročil politično vprašljivo dejanje, ki bi odmevalo od Ljubljane do Bruslja in Washingtona," so zapisali pri SSK.
Uspešno turistično leto
28. 11. 2000 00.00
Letošnje turistično leto bo, kakor kaže, najboljše odkar imamo samostojno državo, saj je bil turistični obisk v Sloveniji že v prvih desetih mesecih večji kot v celotnem letu 1997, ki je bilo doslej najboljše turistično leto. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, je minister Janko Razgoršek dejal, da to ponovno dokazuje, da sta turizem in malo gospodarstvo med najbolj rastočimi panogami našega gospodarstva, ki jima bo morala vladajoča koalicija oziroma nova vlada posvetiti vso pozornost. Minister Razgoršek spregovoril tudi o delovanju ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki je delovalo samo od novembra 1997 do novembra 2000, vendar je po njegovi oceni v tem kratkem času veliko storilo. Tako je ministrstvo prispevalo k zakonski ureditvi odnosov na obeh področjih, poleg tega pa je z javnimi razpisi in različnimi drugimi ukrepi pospeševalo razvoj turizma in malih ter srednjih podjetij, med katera po evropski klasifikaciji sodi 99,7 odstotkov, po naši metodologiji pa 98,4 odstotkov vseh gospodarskih družb v državi.
Slovenske žičnice so varne
27. 11. 2000 00.00
Slovenske žičniške naprave kljub starosti - pred lansko smučarsko sezono je bila povprečna starost večjih slovenskih žičniških sistemov 19,7 leta - izpolnjujejo z zakonom predpisane zahteve, ki so v primerjavi z alpskimi državami in državami celotne EU med najstrožjimi . Kot je na novinarski konferenci povedal minister za promet in zveze Anton Bergauer, je slovenska žičniška infrastruktura zastarela, vendar dobro vzdrževana, zato v zadnjih letih na napravah večjih nesreč ali izrednih dogodkov ni bilo. Minulo sezono je bilo na slovenskih smučiščih skupaj 116 nesreč, pri čemer se je 65 oseb lažje, 35 pa huje poškodovalo, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo.
Predsednik srbske GZ v Sloveniji
27. 11. 2000 00.00
Slovenska in srbska gospodarska zbornica sta začeli pravo ofenzivo za čimprejšnjo normalizacijo sodelovanja. Predsednik srbske gospodarske zbornice Radoslav Veselinović, njegov prvi obisk v tujini je namreč namenjen prav Sloveniji, in njegov slovenski kolega Jožko Čuk opozarjata na vrsto ovir.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Na Infosu o razvoju nove ekonomije
26. 10. 2000 00.00
Predstavniki Aktive Group, Hermes Softlaba, Infosa in Masterpointa so na današnji okrogli mizi na sejmu Infos 2000 spregovorili o vlaganju rizičnega kapitala v razvoj slovenske nove ekonomije. Kot so ugotovili, imamo v Sloveniji vse pogoje za uspeh v novi ekonomiji, manjkajo pa skladi rizičnega kapitala, ki manjšim podjetjem s svojimi investicijami omogočajo hitrejšo rast. Zatrdili so, da bo že januarja 2001 slovenski sklad Aktiva Ventures začel s prvimi tovrstnimi investicijami.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
4. slovenska konference o odnosih z javnostmi
20. 10. 2000 00.00
Stroka odnosov z javnostmi ni le potreba, temveč nuja in vsakodnevna zahteva organizacij in posameznikov, predvsem pa ni prodajanje megle ali okrasno dopolnilo medijskih akcij, je resna in odgovorna dejavnost, katere cilj je ustvarjanje konkretnih vrednosti organizacij, profitnih in neprofitnih, je ob uradnem začetku četrte slovenske konference o odnosih z javnostmi v Portorožu povedala predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi Nada Serajnik Sraka. Pred praznovanjem 10-letnice društva prihodnji mesec je predsednica kritično ocenila tudi razvoj stroke, ki v Sloveniji še ni razumljena in zato podcenjena, ter nadaljnji razvoj predstavila na strokovnih temeljih, ki jih bodo opredeljevali enotno delovno okolje in standardi dela v stroki.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.