Imena
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
Mednarodni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2001 00.00
Mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga obeležujemo danes, je Generalna skupščina ZN izbrala v počastitev obletnice podpisa Montrealske konvencije.
Kdo se veseli?
12. 09. 2001 00.00
Na splošno bi lahko rekli, da je odziv v svetu presenetljivo enoten. Napad vsi obsojajo in vse več je ponudb Združenim državam, da bi se skupaj borili proti terorizmu. Seveda gre pri tem za uradne odzive svetovnih voditeljev. Neuradni odzivi pa niso tako enotni. Ponekod so po napadu celo slavili.
Del Pontejeva v Sarajevu
05. 09. 2001 00.00
Carla Del Ponte, glavna tožilka haaškega sodišča, je dejala, da naj bi tudi sodišča v BiH prevzela sojenja osumljenim za vojne zločine. Dodala je še, da je na prostosti še vedno 38 haaških osumljencev, med njimi 11 s tajnih obtožnic.
Ariane 44L utirila Intelsat 902
30. 08. 2001 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 8.46 po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L.
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
70-letnik zadel več kot milijon evrov
27. 08. 2001 00.00
Neki 70-letnik je med igranjem v kazinoju v Estorilu, mestu nedaleč od portugalske prestolnice, zadel glavni dobitek v višini 1,2 milijona evrov.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Davis ostaja v Torontu
12. 07. 2001 00.00
Antonio Davis, center Toronto Raptorsov, moštva ameriške profesionalne košarkarske lige (NBA), se je kljub številnim ponudbam odločil, da podaljša pogodbo s svojim dosedanjim klubom. Ta mu je ponudil najboljše pogoje, za podpis petletne pogodbe mu bo klub zagotovil 60 milijonov dolarjev. Za usluge 32-letnega centra so se zanimali tudi Orlando, Chicago, Seattle, Golden State in Houston.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Poletna razprodaja obutve
02. 07. 2001 00.00
Začela se je poletna posezonska razprodaja obutve, ki lahko poteka do zadnjega avgusta, vendar skupno ne več kot štiri tedne. Znižanja so kar občutna, saj naj bi npr. v prodajalnah tržiškega Peka cene obutve znižali za 40 odstotkov, žirovska Alpina je cene spustila za do 40 odstotkov, v Massu bodo čevlji cenejši za 50 odstotkov, v Stiefelkönigu pa za do 40 odstotkov.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Največji črni diamant na dražbi
23. 06. 2001 00.00
Izjemno redka vrsta dragega kamna, črni diamant, ki je bil predstavljen javnosti pred četrtkovo dražbo v Parizu, velja za največjega svoje vrste, njegovo vrednost pa ocenjujejo od 1,6 do 1,9 milijona dolarjev. Neobdelan je imel ta diamant več kot tisoč karatov, sedaj, ko je obdelan v obliko smaragda pa ima še vedno kar 498,07 karata. Dražba bo potekala v mestu Dole v vzhodni Franciji, sicer pa po besedah strokovnjakov že vsaj 30 let ni bilo na trgu kamna večjega od sto karatov. Njegova zgodovina je zavita v skrivnost, saj dosedanji lastnik želi ostati anonimen, še vedno pa ugibajo ali diamant izvira iz Brazilije ali osrednje Afrike, kjer so edina nahajališča tovrstnih diamantov, neobičajno pa je tudi, da nima svojega imena.
Real bi preimenoval Santiago Bernabeu
21. 06. 2001 00.00
Vodstvo španskega nogometnega prvaka madridskega Reala je našlo nov način za polnjenje klubske blagajne. V naslednji sezoni bodo v reklamne namene ponudili svoj stadion. Dosedanjemu uradnemu imenu Santiago Bernabeu bodo dodali še ime sponzorja, če bo seveda kdo za takšno reklamo pripravljen plačati 35 milijonov mark, kolikor zahteva Real.
Xbox je Microsoftov
20. 06. 2001 00.00
Kljub veliki pozornosti, ki so jo tako uporabniki kot mediji namenili prihodu Microsoftove igralne konzole Xbox, ta bo na trg prispela novembra, je le malo ljudi vedelo, da je Xbox zaščitena blagovna znamka podjetja Xbox Technologies. Sedaj sta podjetji objavili novico, da je Microsoft s sporazumom pridobil vse pravice do uporabe imena, podjetje Xbox pa se bo v skladu s sporazumom preimenovalo. Denarne podrobnosti sporazuma bodo ostale skrivnost.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Hartmanova potegavščina
08. 06. 2001 00.00
V Kranju se je nadaljevalo sojenje dvema članoma t.i. gorenjske heroinske naveze- Ivanu Vodniku in Andreju Klemenečiču, a bolj kot zaradi tega je bilo na sodišču napeto zaradi napovedanega prihoda prvoobtoženega Andreja Hartmana, ki je decembra lani pobegnil iz hišnega pripora. Zaradi Hartmana, ki naj bi svoj prihod napovedal v pismu sodnici kranjskega sodišča in odvetniku, je na sodišču kar mrgolelo kriminalistov.
Slovenski literati na Poljskem
07. 06. 2001 00.00
Na literarnem gostovanju na Poljskem se mudi osem avtorjev zbirke Beletrina Študentske založbe iz Ljubljane. Lucija Stupica, Miha Mazzini, Jurij Hudolin, Nina Kokelj, Aleš Čar, Andrej Morovič, Peter Semolič in urednik Beletrine Mitja Čander se bodo do 9. juniija predstavili v mestih Krakow, Bielsko-Biala in Katowice. Gostujoči avtorji so za svoja dela že doživeli javno priznanje in sodijo med najbolj obetavna imena slovenske literature. Z gostovanjem želi Beletrina prispevati k večji prepoznavnosti sodobnega slovenskega literarnega ustvarjanja na Poljskem. Ob tej priložnosti so izdali brošuro v poljščini s predstavitvijo avtorjev in njihovih del.
Senat potrdil davčne olajšave
24. 05. 2001 00.00
Ameriški senat je sinoči z 62 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 11 letih, pri čemer je 12 demokratov glasovalo skupaj z vsemi 50 republikanci. Demokrati so v začetku tedna sprožili serijo amandmajev k zakonu, vendar bolj zato, da bi opozorili na posamezne dele zakona s katerimi se ne strinjajo, kot pa da bi resno ovirali sprejem zakona. Senatni predlog bo moral biti usklajen s predlogom predstavniškega doma, ki predvideva 1600 milijard dolarjev olajšav v desetih letih, kar je predlagal tudi predsednik George Bush. Republikanci upajo, da jim bo uspelo oba predloga čimprej uskladiti in da bo predsednik zakon podpisal v naslednjih dneh.
Janez Janša ostaja predsednik
20. 05. 2001 00.00
Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, saj je kot edini kandidat za predsedniško mesto od 380 delegatov 7. kongresa stranke prejel potrebno večino glasov podpore. Kongres je včeraj izvolil tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Novi člani izvršilnega odbora so tako postali: Miroslav Luci, Miha Brejc, Milan Zver, Jože Zagožen, Anton Jeglič, Branko Grims, Branko Kelemina, Andrej Bručan, Drago Šiftar, Bojana Kos, Davorin Kranjc, Ladka Furlan, Anže Logar, Miloš Dular, Robert Rožič, Stanislav Hren, Alenka Paulin in Branko Krznarič. Največ glasov podpore za članstvo v nadzornem odboru pa so prejeli: Dimitrij Kovačič, Tomaž Toplak, Ivanka Režonja Šimonka, Jožica Dolenšek in Božidar Brudar. Sicer pa se je za mesta v izvršilnem odboru potegovalo 34 kandidatov, na mesto v nadzornem odboru pa jih je upalo 12.
Nachbar na naboru
19. 05. 2001 00.00
Vodstvo severnoameriške košarkarske lige NBA je objavilo prvi seznam kandidatov za ltošnji nabor. Do 13. maja se je prijavilo kar 58 ameriških srednješolskih košarkarjev in 17 evropskih igralcev. Med ameriškimi košarkarji je največ igralcev Arizone, med evropskimi pa je na seznamu tudi slovenski reprezentant Boštjan Nachbar.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Honda za boljši položaj v Evropi
18. 05. 2001 00.00
V Hondi, ki je drugi največji japonski izdelovalec avtomobilov, so zagotovili, da bodo v prihodnje posvetili posebno pozornost evropskemu tržišču. V ta namen načrtujejo proizvodnjo novega modela, ki bo namenjen predvsem evropskim kupcem. Za ta ukrep se je podjetje odločilo zaradi lanskih izgub na tem območju v višini 2,1 milijarde dolarjev, ki so Hondi povzročile za 11,5 odstotka manjši neto dobiček. Razlog za padec je predvsem v zmanjšanju vrednosti evra in manjšem povpraševanju.
SDS pred kongresom
17. 05. 2001 00.00
Sobotni kongres socialdemokratske stranke se bo začel z dokumentarnim filmom o zgodovini stranke. Glede prihodnosti pa v stranki računajo, da bodo novo priložnost dobili prihodnje leto, še posebej če bo prišlo do načrtovanih ali nenačrtovanih sprememb na vrhu vladne koalicije. Sicer Janez Janša na kongresu računa na sedanje, preverjene kadre, ki so se izkazali na volitvah, pa tudi na nekatera nova imena iz strankinega podmladka.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."