Islamski

Pozivi k okrepitvi intifade

04. 07. 2001 00.00

Trinajst palestinskih gibanj je pozvalo k okrepitvi intifade "v odgovor na izraelsko politiko pobijanja Palestincev". Izraelska policija je medtem sporočila, da je bil na meji med Zahodnim bregom in Izraelom ustreljen nek Izraelec.

Alžirska vojska ubila 26 upornikov

28. 06. 2001 00.00

Alžirska vojska je v spopadih z islamskimi uporniki v tem tednu ubila najmanj šestindvajset upornikov v območju Relizane, ki se nahaja okoli 280 km zahodno od glavnega mesta Alžir. Trupla enaindvajsetih upornikov so našli v krajih Ain Tarik in Ammi Moussa, kjer so potekali huda topniška obstreljevanja in helikopterski napadi vladnih sil. Ostalih pet so ubili med ofenzivo proti skrivališčem radikalne Oborožene islamske skupine (GIA). Islamski uporniki so ta teden umorili šestčlansko družino nomadov, dve ženski pa ugrabili.

Spopadi med vojsko in Abu Sajafom

25. 06. 2001 00.00

Filipinska vojska je na otoku Basilan na jugu države včeraj izsledila skupino pripadnikov militantnega islamskega gibanja Abu Sajaf in se spopadla z njimi. V 15-minutnem spopadu so bili ranjeni štirje islamski skrajneži in vojak. Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik filipinske vojske Edilberto Adan, vojska ni našla 20 talcev, ki jih zadržujejo pripadniki gibanja Abu Sajaf, zato domnevajo, da se glavnina pripadnikov Abu Sajaf zadržuje drugje.

Zahodna glasba se vrača v Iran

24. 06. 2001 00.00

V Iranu so imeli konec minulega tedna znova priložnost poslušati tuje jazz glasbenike. V slavni dvorani Raduki v Teheranu je nastopil francoski trio Matthieu Donarier. To je prvi koncert kake tuje jazz skupine v Iranu po islamski revoluciji leta 1979. Nastop so pripravili v sklopu tradicionalnega mednarodnega festivala "Praznik glasbe", ki letos poteka v Iranu in so ga v sodelovanju s francoskim kulturnim centrom pripravile iranske oblasti. Iran je bil sicer v zadnjih dveh desetletjih precej nenaklonjen zahodni glasbi.

Policija že prijela domnevna storilca

20. 06. 2001 00.00

Po včerajšnjih treh hkratnih bombnih napadih v Čečeniji je ruska policija prijela dva domnevna storilca. Bombe so eksplodirale pred sodiščem, policijo in pisarno tožilstva. Osumljena napadalca iz čečenske prestolnice Grozni sta imela pri sebi oddajnik in daljnogled, so sporočile oblasti. Napad naj bi bil usmerjen predvsem proti proruski čečenski policiji.

Sprejet Tenetov predlog

13. 06. 2001 00.00

Izraelska in palestinska stran sta sprejeli načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georgea Teneta za vzpostavitev premirja. Potem ko je predlog za brezpogojno premirje najprej sprejel izraelski premier Ariel Šaron, ga je po sinočnih pogovorih s Tanetom sprejel tudi palestinski voditelj Jaser Arafat.

Spopadi med priseljenci in Palestinci

06. 06. 2001 00.00

Palestinski voditelj Jaser Arafat se je sinoči v Ramali srečal s posebnim odposlancem ruskega zunanjega ministrstva Andrejem Vdovinom, ki je Izraelce in Palestince pozval, naj prekinejo spopade. Vdovin je Arafatu izročil pismo ruskega vodstva z oceno trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Arafat je od Rusije, kot ene izmed pokroviteljic mirovnega procesa, zahteval, naj se zavzame za spoštovanje dosedanjih palestinsko-izraelskih dogovorov.

Burns za mir na Bližnjem Vzhodu

28. 05. 2001 00.00

Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.

Uporniki ugrabili 20 turistov

27. 05. 2001 00.00

Filipinski uporniki so na jugu države v letovišču Dos Palmas ugrabili 16 turistov in štiri tamkajšnje uslužbence. Po besedah predstavnika filipinske vojske zaenkrat še ni jasno, kdo jih je ugrabil, ne izključujejo pa možnosti, da za zajetjem turistov stoji uporniška skupina Abu Sajaf, ki se bori za samostojno muslimansko državo na jugu Filipinov in ki je lani že ugrabila 40 turistov.

Papež pozval k resničnemu miru

05. 05. 2001 00.00

Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.

Srbi proti gradnji mošeje

05. 05. 2001 00.00

V mestu Trebinje na jugu Bosne in Hercegovine, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, so194160med slovesnostjo ob začetku ponovne gradnje mošeje, ki je bila uničena med nedavno vojno, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi najmanj en novinar. Urad Visokega civilnega predstavnika v BiH Wolfganga Petritscha pa je sporočil, da je med ranjenimi tudi posebni Petritschev odposlanec v Mostarju Daniel Ruiz. Petritscheva predstavnica je povedala, da je bil Ruiz lažje ranjen in da se je po kratkem obisku v bolnišnici že vrnil na delo v Trebinje.

Iranska opozicija spet na udaru

08. 04. 2001 00.00

V Teheranu in še nekaterih drugih iranskih mestih so aretirali več deset članov iranske opozicije. Gre za pripadnike gibanja Za svobodo, skupine, ki je formalno prepovedana, kljub temu pa je doslej niso preganjali. Iransko pravosodje je potrdilo, da so zaradi demonstracij, ki so bile konec marca na jugu države, včeraj aretirali 23 oseb, obtoženih uničevanja družbenih dobrin in netenja nemirov. Že prejšnji teden so iranske oblasti napovedale aretacije 35 oseb, kar 80 pa naj bi jih bilo na črnem seznamu. Aretirani so osumljeni, da so skušali zrušiti iranski islamski sistem, zaradi česar jih lahko sodišče obsodi celo na smrt.&nbsp

Izraelski helikopterji nad Gazo

06. 04. 2001 00.00

Danes zjutraj so izraelski helikopterji napadli štiri cilje v Gazi, pri tem je bilo vsaj pet ljudi ranjenih. Cilja sta bila tudi zgradbi palestinska policije in palestinske vojaške obveščevalne službe. Po besedah predstavnika izraelske vojske so bili napadi povračilo za prejšnje minometne napade na izraelska naselja. Včeraj naj bi Palestinci iz Gaze izstrelili tri mine na kontrolno točko Erez, ena teh min pa je padla na izraelski teritorij, vendar ni bilo ranjenih. V kraju Rafah blizu egiptovske meje pa je sinoči prišlo do spopada med izraelskimi silami in Palestinci, vendar naj ne bi bilo žrtev.

Atentat s helikopterji

02. 04. 2001 00.00

V današnjem izraelskem helikopteskem napadu je bil ubit eden višjih članov palestinske radikalne skupine islamski džihad. Štirje izstrelki so zadeli avto 30-letnega Mohammeda Abdel-Ala. Palestinci krivijo Izrael, da je od septembra lani načrtno izvedel napade na najmanj ducat njihovih aktivistov.

Eksplozije tresejo Jeruzalem

27. 03. 2001 00.00

Na Bližnjem vzhodu je ponovno nemirno. Na Zahodnem bregu je pozno sinoči ostrostrelec umoril desetmesečno izraelsko deklico, kar je povzročilo hude nemire v Hebronu. Okoli 400 judovskih naseljencev, ki so skušali vdreti v palestinski del mesta, se je spopadlo s Palestinci. Izraelska policija je zato mesto že zaprla. V Jeruzalemu pa je danes v dveh eksplozijah umrla ena oseba, več kot petindvajset je ranjenih. Odgovornost za en napad je prevzel islamski Džihad.

Rusija in Iran o orožju

13. 03. 2001 00.00

Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.

Talibani uničili že večino budinih kipov

03. 03. 2001 00.00

Kot vse kaže, je svet dokončno izgubil boj za kulturno dediščino Afganistana. Islamski skrajneži talibani, ki v državi vladajo zadnjih pet let, so danes sporočili, da so že uničili večino kipov bude v mestih Herat, Gaznij in Kabul, sedaj pa poteka uničevanje budinih kipov vklesanih v stene mesta Bamijan.

Stevardese v spremstvu staršev

20. 01. 2001 00.00

Sudanke imajo dobre možnosti, da postanejo stevardese na letalih saudske letalske družbe Saudi Arabian Airlines, je poročal nek saudski časnik. Kot navaja časnik, bo družba zaposlovala sudanska dekleta "pod določenimi pogoji".

Delova osebnost leta

03. 01. 2001 00.00

Časnik Delo je danes slovesno razglasil Delovo osebnost leta, kar je po soglasni odločitvi uredništva tega časnika postal znan slovenski popotnik Tomo Križnar. Laskavi naslov si je prislužil zaradi svojega prizadevanja za ohranitev sudanskega plemena Nube, ki mu po njegovem prepričanju grozi genocid. Odgovorni urednik časnika Mitja Meršol je ob tej priložnosti na podlagi mesečnih političnih barometrov v minulem letu razglasil tudi najbolj priljubljenega slovenskega politika - predsednika države Milana Kučana - in mu izročil priznanje.

Pet eksplozij v Manili

30. 12. 2000 00.00

V filipinski prestolnici Manila je danes eksplodiralo pet podtaknjenih bomb, ki so ubile najmanj 12 ljudi, približno 100 pa je ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. Prva eksplozija je odjeknila na podzemni železnici, druga bomba pa je bila podtaknjena na nekem trgu blizu ameriškega veleposlaništva v Manili, v eni od severnih četrti prestolnice je eksplodiral avtobus, v bližini letališča je bila bomba podtaknjena v nekem terenskem vozilu, še eno pa so našli pred hotelom v poslovni četrti. Samo v prvi eksploziji na železniški postaji je umrlo devet ljudi, več kot 45 pa jih je bilo ranjenih.

Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge

25. 12. 2000 00.00

Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.

Arafat in Ben Ami o Clintonovem predlogu

16. 12. 2000 00.00

V središču pogovorov, ki sta jih imela v noči na petek palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami, je bil predlog ameriškega predsednika Billa Clintona, ki naj bi služil kot osnova za nova mirovna pogajanja, če ga bosta podprli obe sprti strani, je danes poročal arabski dnevnik al-Hajat.

Več tisoč Palestincev na nogah

09. 12. 2000 00.00

Zaradi včerajšnjih, morda najhujših spopadih doslej, ki so zahtevali vsaj deset življenj, je Izrael sinoči blokiral vsa mesta na Zahodnem bregu. Prihajanje in odhajanje iz območja A bo tako za vse Palestince prepovedano, razen za humanitarne namene, so izjavili predstavniki izraelske vojske. Več tisoč Palestincev se je danes na Zahodnem bregu udeležilo pogreba sedmih Palestincev, med njimi štirih policistov, ki so bili ubiti v včerajšnjih spopadih. Trinajst palestinskih gibanj, med njimi tudi Hamas in Islamski džihad, je namreč Palestince pozvalo, naj med pogrebi pripravijo pohode in triurno stavko na Zahodnem bregu. Pogrebne sprevode so pripravili v mestih Janin in Betlehem ter v okolici Ramale, mestih pod palestinsko upravo, ki pa jih je sinoči izraelska vojska zaprla.

Napeto po bombnem napadu

23. 11. 2000 00.00

Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.

Barak nadaljuje pot v Ameriko

12. 11. 2000 00.00

Izraelski premier

Izraelci podaljšali ultimat

03. 11. 2000 00.00

Sinoči se je izraelska vlada kljub včerajšnjemu bombnemu napadu

Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih

02. 10. 2000 00.00

Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.

Barak: Premika ni

18. 09. 2000 00.00

Izraelski premier Ehud Barak je danes na seji kabineta povsem zavrnil možnost prenosa suverenosti nad jeruzalemskim Tempeljskim gričem na Palestince, pa tudi na katerikoli islamski organ. S tem je zavrnil predloge nekaterih palestinskih pogajalcev, ki so izrazili podporo možnosti, da bi izraelsko suverenost nad Tempeljskim gričem prenesli na Organizacijo islamske konference, nato pa bi nadzor nad spornim območjem prepustili Palestincev.

Spopad med izraelskimi vojaki in člani Hamasa

27. 08. 2000 00.00

V spopadu med pripadniki islamskega gibanja Hamas in izraelskimi vojaki v vasi Asira al-Šamalija na Zahodnem bregu so bile po besedah poveljnika izraelske vojske Izaka Eitana v noči na nedeljo žrtve na obeh straneh. Eitan ni potrdil poročanja neke arabske televizijske postaje, po katerem naj bi bili v spopadu ubiti trije izraelski vojaki, dejal pa je, da so izraelske enote pomotoma ranile enega svojega vojaka. Palestinski viri so davi sporočili, da so pripadniki izraelske vojske v okviru akcije iskanja voditelja islamskega gibanja Hamas Mahmuda Abuja Hanuda ponoči obkolili vas Asira al-Šamalija. Vas je še vedno pod nadzorom Izraelcev. Do incidenta naj bi po prišlo potem, ko so želeli izraelski vojaki preiskati neko hišo, v kateri naj bi se skrival Hanud. Iz hiše so nato islamski borci napadli izraelske vojake. Hanud je bil v spopadu lažje ranjen in je izraelskim vojakom pobegnil v mesto Nablus na palestinskem ozemlju. Izraelske enote so v akciji aretirale enega od pripadnikov Hamasa.

Ugrabitelji izpustili pet talcev

27. 08. 2000 00.00

Na južnofilipinskem otoku Jolo, kjer pripadniki islamskega uporniškega gibanja Abu Sajaf že več tednov zadržujejo talce, so danes izpustili pet tujcev. Dve Francozinji, Južnoafričanko, Libanonko in Nemca naj bi izpustili, potem ko je libijska vlada, ki sodeluje na pogajanjih, za vsakega talca plačala milijon dolarjev, so sporočili pogajalci.