Izjave
Okoli 150 neonacistov protestiralo
21. 08. 2000 00.00
Pred zgradbo hamburške medijske hiše Axel-Springer, ki med drugim izdaja dnevnik Bild, se je danes zbralo približno 150 neonacistov. Skrajneži so korakali med poslopjem in bližnjo železniško postajo ter vzklikali "novinarji lažejo" in "mi smo narodni odpor". Bild, ki je najbolj brani dnevnik v Nemčiji, je po zadnjih neonacističnih izgredih sprožil široko kampanjo proti skrajni desnici. Med drugim vsak dan objavlja izjave znanih in anonimnih tujcev, ki predstavljajo Nemčijo kot državo, ki jih je sprejela.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Policija pojasnjuje incident na Metelkovi
16. 08. 2000 00.00
Pomočnik policijske
Danes pričali jugoslovanski vojaki
11. 08. 2000 00.00
Trije jugoslovanski vojaki so pred vojaškim sodiščem v Beogradu danes pričali o okoliščinah aretacije dveh Britancev in dveh Kanadčanov minuli teden v Črni gori. Priče naj bi potrdile izjave aretiranih in njihovega zagovornika, je za beograjsko tiskovno agencijo Beta povedal odvetnik Djordje Djurišić. Štirje tujci se ob aretaciji niso upirali, saj jih je bilo strah, ker so nanje merili s puškami.
<TABLE align="right" border="0" cellPadding="3" cellSpacing="3"><TBODY><TR><TD width="136"><FONT face="Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif" size="2"><DIV class="slike"> <img src=/image_server/gumbci/1000306_S.jpg ><br><DIV class="naslovSlike"><SMALL>Mad
11. 08. 2000 00.00
Enainštiridesetletna pop diva Madonna svojega drugega otroka ne bo rodila v Veliki Britaniji, saj so po njenem mnenju britanske bolnišnice zastarele, zato namerava roditi v Združenih državah Amerike. Kot je povedala v radijskem pogovoru, si med porodom želi učinkovitosti, ki ji je bolnišnice na Otoku, kjer sicer preživi večji del leta, ne morejo nuditi.
Dokičeva na olimpijskih igrah
11. 08. 2000 00.00
Avstralska teniška igralka Jelena Dokič bo le nastopila na olimpijskih igrah v Sydneyu. Dokičeva je najprej zavrnila nastop v Sydneyu, saj ni želela podpisati posebne izjave, ki avstralskim športnikom narekuje, da morajo med igrami bivati v olimpijski vasi. Po najnovejšem kompromisu bo Dokičeva lahko bivala v svojem domu, ki je le pol ure oddaljen od teniškega kompleksa.
Slovenija poroča pred Odborom ZN
03. 08. 2000 19.57
Na 57. zasedanju Odbora ZN za odpravo rasne diskriminaciji, ki od 31. julija do 5. avgusta poteka v Ženevi, je Slovenija predstavila začetno in periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je sporočila slovenska misija pri ZN v Ženevi.
Črnogorski športniki po OI samostojno
31. 07. 2000 21.05
Črnogorski športniki bodo po olimpijskih igrah v Sydneyju zapustili jugoslovansko olimpijsko reprezentanco, je novinarjem v Podgorici povedal predsednik črnogorskega olimpijskega komiteja Rade Djurdjić. Črnogorski športni delavci bodo igre v Sydneyju izkoristili za promocijo lastne črnogorske države z lastno zastavo in moštvi, je trditve Djurdjića povzela ameriška tiskovna agencija AP.
''Stranka je odprta za nove člane''
31. 07. 2000 20.13
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki SLS+SKD Slovenske ljudske stranke podrobno predstavili odzive na sedanje zapletene politične razmere.
Danes v državnem zboru
27. 07. 2000 14.35
DZ je po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o evidenci volilne pravice, nato pa prešel na včeraj prekinjeno prvo obravnavo predloga zakona o vodah. Z novelo zakona o evidenci volilne pravice, ki sta jo vložila poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Maria Pozsonec in Roberto Battelli, je DZ določil merila, po katerih bodo komisije italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti odločale o vpisu volivcev v posebni volilni imenik državljanov, pripadnikov avtohtone narodne skupnosti. Pripadnost narodni skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave posameznika oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik na zadnjih volitvah.
DS o delovanju nadškofa Rodeta
19. 07. 2000 13.32
Državni svet je začel zasedanje, na katerem državni svetniki nadaljujejo pred časom prekinjeno 54. sejo z odločanjem o pobudi Veljka Rusa in komisije za družbeni sistem za sprejem protestne izjave v zvezi z domnevno spornim delovanjem ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Prihodnji teden v DZ
16. 07. 2000 11.13
Prihodnji teden bo DZ v torek popoldan nadaljeval izredno zasedanje, na katerem mu ostaja še nekaj več kot 40 zadev z dnevnega reda, DS pa naj bi začel novo sejo, pred tem pa dokončal pred časom zaradi obstrukcije prekinjeno zasedanje, na katerem naj bi svetniki odločali o sprejemu protestne izjave zaradi domnevno spornih izjav ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franceta Rodeta ob obletnici spravne maše v Kočevskem Rogu.
Ante Jelavić znova izbran
15. 07. 2000 18.42
Ante Jelavić, dosedanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v Bosni in Hercegovini, je bil na šestem kongresu stranke v Sarajevu znova izbran na tem položaju. Stranka je tudi prvič sprejela odločitev, da se opraviči za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH storili Hrvati. Osnutek izjave o tem naj bi sprejeli še danes.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Haider nezaželen v Münchnu
05. 07. 2000 19.57
Nekdanji predsednik Avstrijske svobodnjaške stranke in koroški dežalni glavar Jörg Haider je v bavarski prestolnici nezaželen, je danes sklenilo vodstvo mestnega sveta v Münchnu, v katerem imata večino Nemška socialdemokratska stranka (SPD) in Zeleni. V odločitvi so še zapisali, da Haiderju ne smejo dati možnosti za javno nastopanje.
Lewis si želi Tysona
27. 06. 2000 19.12
Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji, Britanec Lennox Lewis, se je hitro odzval na izjave Mike Tysona po zmagi nad rojakom Loujem Savaresejem - Tyson je slavil že po 38 sekundah dvoboja - v katerih je ta na slikovit način napovedal, da želi Lewisu iztrgati srce, zatem pa še pojesti njegove otroke. Lewis je za britanske časnike že zatrdil, da se je pripravljen odpovedati novembrskemu dvoboju z Davidom Tuto - to bi zanj pomenilo izgubo naslova svetovnega prvaka v kategoriji IBF - in se raje pomeriti z Mikeom.
Za pomiritev med Cerkvama
26. 06. 2000 07.45
V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je včeraj potekalo ekumensko, skupno evangeličansko in katoliško bogoslužje v počastitev podpisa skupne izjave o opravičenju po veri lani ob dnevu reformacije v Augsburgu. Božjo službo so vodili senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in mariborski škof Franc Kramberger.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Stiljanu potrdil odvzem dovoljenja
24. 06. 2000 13.05
Član nadzornega organa Centralne banke Ciper (CBC) Mihalis Stilianu je za beograjski zasebni dnevnik Blic potrdil, da so podružnici Beogradske banke (IBU) na Cipru 3. maja odvzeli dovoljenje za poslovanje, ter da je ta off shore banka prekinila poslovanje 22. maja. Stilianu je izpostavil, da še ni znana dokončna usoda podružnice največje jugoslovanske banke, kajti ''njeni predstavniki poskušajo prek ciprskih oblasti izposlovati podaljšanje dovoljenja za delo''.
Elton John sprt s katoliškim kardinalom
17. 06. 2000 10.53
53-letni britanski pop pevec Elton John je v sporu s katoliško cerkvijo. Sir Elton je nedavno tega besedno napadel cerkvenega poglavarja katoliške cerkve na Škotskem, kardinala Thomasa Winninga zaradi kardinalovih stališč o homoseksualnosti. Kardinal naj bi izjavil, da so spolni odnosi med istospolnimi partnerji napačni, saj takšno vedenje ne more bit v dobrobit ljudi''. Homoseksualni odnosi ne morejo zadovoljiti ''najglobljega hrepenenja človeškega srca'', je še izjavil kardinal.
Uporniki zavračajo pogajalca
10. 06. 2000 13.21
Muslimanski uporniki, ki zadržujejo 21 talcev, večinoma tujcev, so danes zahtevali zamenjavo glavnega pogajalca filipinske vlade Roberta Aventajada. Voditelji skupine Abu Sajaf so v izjavi zapisali, da Aventajado vztraja pri trditvah, da za rešitev talcev ni izključena vojaška akcija, in ga za takšne neodgovorne izjave obsojajo. Uporniki so še sporočili, da so se pripravljeni pogovarjati samo s štirimi vladnimi pogajalci.
Sedež Microsofta v Kanadi?
05. 06. 2000 14.15
BBC je poročal, da je Gordon Wilson, minister za delo kanadske province Britanska Kolumbija izjavil, da je njegovo ministrstvo pripravljeno finančno podpreti Microsoft, če bi se ta odločil za selitev sedeža v Kanado. Poleg tega bi mu v Kanadi ponudili tudi davčne olajšave. Izjava se zdi smiselna, ker se zna zgoditi, da bo ameriško pravosodje razbilo Microsoft na dva dela, s potezo pa bi softverski gigant zamenjal domicil ter v prihodnje posloval po kanadskih zakonih. Microsoft je govorice, ki jih je sprožila izjava, zanikal. Microsoftov predstavnik za tisk, Jim Cullinan je izjavil, da se podjetje počuti prav dobro v predmestju Seatlla in da je prepričano v svojo zmago na sodišču. Oglasil se je tudi predstavnik za tisk kanadskega ministrstva, ki je pojasnil, da minister Wilson ni povabil Microsofta, temveč le izrazil pripravljenost proučiti podobne Microsoftove predloge, če bi se pojavili. Pojasnil je še, da so mediji ministrove izjave napačno interpretirali.
Amato proti srečanju homoseksualcev
25. 05. 2000 22.22
Za julij načrtovano srečanje homoseksualcev z vsega sveta v Rimu je v italijanskem parlamentu povzročilo veliko razburjenje. Prireditvi World Gay Pride, na kateri naj bi se zbralo kakih milijon ljudi, nasprotuje predvsem premier Giuliano Amato, poročajo italijanski časniki. ''Takšna prireditev je v svetem letu neprimerna,'' je danes dejal Amato.
Tujina za čimprejšnje volitve
25. 05. 2000 15.00
Evropska unija, katere odzivi na vladno krizo v Sloveniji so zelo ostri, nam ponuja jasen odgovor na razplet krize, in sicer čimprejšnje volitve, poudarja v današnjem sporočilu za javnost poslanski klub LDS.
Verheugen o političnih razmerah v Sloveniji
24. 05. 2000 16.54
Evropski komisar za širitev Guenter Verheugen upa na kar najhitrejšo razrešitev političnega položaja v Sloveniji, da se bodo priprave za članstvo v Evropski uniji lahko nadaljevale s polno hitrostjo in v najboljših pogojih. Tako je po včerajšnjih izjavah Jaimeja Garcie Lombardera, v Evropski komisiji pristojnega za Slovenijo, da je zaradi vladne krize država izgubila dragoceni čas v pripravah na EU, Verheugnovo stališče do vprašanja danes pojasnil komisarjev tiskovni predstavnik Jean Christophe Filori.
Težavni pogovori med ZDA in Irakom
20. 05. 2000 16.48
Spor med Irakom in ZDA ovira sprejem končne izjave na konferenci o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrskega orožja v New Yorku. Predsedujoči konference Abdalah Baali je davi po srednjeevropskem času prekinil pogovore in udeležence obvestil, da jih čaka še veliko dela.
Končana konferenca v Anconi
20. 05. 2000 16.33
V. d. zunanjega ministra Dimitrij Rupel je v govoru na konferenci Jadransko-jonske pobude o razvoju in varnosti, ki se je danes končala v Anconi, dejal, da so na konferenci sodelovale različne države z območja Sredozemlja, ki pa so usmerjene k istemu cilju - združeni, razviti in kulturni Evropi. V. d. zunanjega ministra je še posebej pozdravil aktivno vlogo Evropske komisije v pobudi, saj je pobuda tesno povezana s Paktom stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Po Ruplovih zdaj potekajo prizadevanja za vnovično vzpostavitev stabilnosti in zaupanja v tem delu Evrope. Pozdravil je tudi navzočnost predstavnika Črne gore, ki si močno prizadeva za uveljavitev vrednot demokracije in zagotovitev človekovih pravic, na čemer temelji evropska integracija.
SCT Olimpija bo kaznovana
19. 05. 2000 21.06
Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo proti prirediteljem povratne tekme finala slovenskega pokala, vodstvu nogometnega kluba SCT Olimpija, uvedla disciplinski postopek, ker naj bi bil dvoboj med Ljubljančani in Korotanom slabo organiziran.
Kandidatke za NATO sprejela skupno izjavo
19. 05. 2000 19.32
Zunanji ministri oz. njihovi namestniki iz vseh devetih držav kandidatk za članstvo v zavezništvu, med njimi v. d. slovenskega zunanjega ministra Dimitrij Rupel, so na današnji konferenci o zvezi NATO v Vilniusu sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili solidarnost in zavezanost oblikovanju celovite in svobodne Evrope v zavezništvu, ki bo vključevalo evropske države, ZDA in Kanado, kot temelju stabilnosti in varnosti v 21. stoletju. Izrazili so tudi trdno prepričanje, da bo vključitev novih držav v NATO in EU omogočilo oblikovanje svobodne, nerazdeljene in uspešne Evrope, ter se zavezali, da bodo skupaj delovali za dosego tega cilja.