Izpoved
Odmevni predstavitvi knjig
24. 06. 2000 14.06
Na Goriškem sta bila v znanih slovenskih vaseh sinoči dve odmevni knjižni predstavitvi. V Krminu so predstavili etnologa in znanega italijanskega televizijskega voditelja univ. prof. Giorgia Cellija, ki je spregovoril o svoji zadnji knjigi Bizoni gredo v nebo, v Števerjanu pa so predstavili zadnje knjižne delo dr. Rafka Dolharja z naslovom Tržaški poldnevnik.
Nova knjiga založbe Tuma
20. 06. 2000 13.45
Založba Tuma je v knjigarni Konzorcij predstavila knjigo Camerona Westa z naslovom Prva oseba množine, ki je intimna izpoved avtorja samega o spolnih zlorabah v otroštvu ter spominih in frustracijah pred in po ugotovljeni diagnozi disociativne identitete. Knjiga je prvič izšla lani novembra pri ameriški založbi Hyperion, do danes pa je prevedena že v devet jezikov. Prva oseba množine govori o Westovem pogumu, da s pomočjo žene in terapevtke, v sebi identificira štiriindvajsetih fantov in deklet, ki po dvajsetih letih zanikanja pridejo na dan in zaživijo razdiralno življenje Camerona, do sedaj uspešnega podjetnika v zrelih tridesetih letih.
Anatomija bolečine v Škucu
20. 05. 2000 17.57
V ljubljanskem Klubu ŠKUC je bil v okviru novinarskih večerov, ki jih organizira Zavod za odprto družbo - Slovenije s pomočjo Kluba ŠKUC, včeraj že 36. novinarski večer. Tokrat je bil gost Janko Baljak, srbski režiser dokumentiranega filma in eden od ustanoviteljev filmskega in televizijskega oddelka neodvisnega beograjskega radia B-92.
Izpoved Dianinega telesnega čuvaja
07. 03. 2000 11.44
>>Veseli me, da se ne spomnim,<< v knjigi z naslovom Zgodba telesnega čuvaja (The Bodyguard's Story) piše 29- letni Trevor Rees-Jones, telesni čuvaj princese Diane, ki je preživel strahotno trčenje v Parizu, v katerem so avgusta 1997 umrli Diana, njen ljubimec Dodi Fayed in pijani francoski voznik Henri Paul, >>uradni<< krivec nesreče. Trevor, ki je bil deset dni v komi, se ne spomni treh, štirih usodnih minut neposredno pred, med in po trčenju, vseeno pa ne dvomi, da je trčenje zakrivil Paul. Kritizira tudi Dodijevo porazno amatersko vtikanje v organiziranje Dianine in svoje varnosti in Dodijevo nestrpnost, ki je botrovala večnemu hitenju in spreminjanju načrtov v zadnjem trenutku. Trevor piše, da ga je Dodijev oče, egiptovski lastnik najbolj znane trgovine sveta, londonskega Harrodsa, Mohamed Al Fayed kar naprej prepričeval, da bi se >>spomnil<<, da ni šlo za nesrečo, ampak zaroto britanskih obveščevalnih služb, ki so umorile Diano in Dodija po naročilu moža britanske kraljice, princa Filipa, ker je kraljevska družina hotela preprečiti njuno poroko: >>Nihče ni hotel verjeti, da Diane ni več zaradi pijanosti in prehitre vožnje v nekem groznem cestnem predoru v Parizu. To ni bil primeren konec zanjo,<< pravi Trevor, ki ga je mati v bolnišnici prepoznala samo po nogah, saj mu je manjkalo pol obraza. Nekdanji komandos zanika zarotniške teorije in Fayedove trditve, da sta se Diana in Dodi zaročila, pravi pa, da mnoga jutra, ko v ogledalu pogleda svoj spremenjeni obraz, za katerega je hvaležen francoskemu kirurgu, pomisli >>Ona je mrtva, ti si živ<<, pravi pa: >>Če bi lahko jaz umrl, da bi Diana preživela, bi to naredil.<< Knjiga Zgodba telesnega čuvaja izide v petek, 10. marca.
Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma
28. 11. 1999 20.43
S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.
Najboljši evropski dokumentarni film
18. 11. 1999 14.34
Nagrado za najboljši evropski dokumentarni film leta 1999 je dobil film nemškega režiserja Wima Wendersa Buena Vista Social Club. Wenders je z majhno ekipo opazoval kubanske glasbene legende pri njihovem delu v snemalnih studijih, jim sledil po ulicah kubanske prestolnice Havane in tako ujel prijetno napeto ozračje mesta. S pomočjo glasbe in ljudi je ustvaril ljubezensko izpoved. Ta filmska osnova je delu Wima Wendersa prinesla nepričakovano veliko navdušenih gledalcev, pripomogla je tudi k popularnosti mirnega žanra dokumentarnih filmov, je podelitev nagrade obrazložila Filmska akademija v Berlinu. Nagrado bodo Wendersu podelili 4. decembra na slovesni prireditvi Evropske filmske nagrade 1999 v Berlinu.
Egyptair zanikal možnost samomora
17. 11. 1999 08.33
Neki visoki predstavnik egiptovske letalske družbe Egyptair je danes odločno zanikal povezavo med molitvijo, izrečeno v arabščini, in domnevnim samomorom kopilota letala vrste boeing 767, ki je 31. oktobra strmoglavilo v Atlantski ocean. V nesreči letala je sicer umrlo vseh 217 potnikov in članov posadke.
Umrl italijanski avtor Soldati, mojster psihoanalize
21. 06. 1999 12.30
Italijanski pisatelj in filmski režiser Mario Soldati, ki je veljal za mojstra literarne psihoanalize, je v soboto v starosti 92 let umrl v svoji vili ob ligurski obali v bližini La Spezie, je v nedeljo poročala italijanska televizija. Pisatelj, ki so mu kritiki izražali priznanje zaradi njegovega izrazitega zanimanja in občutka za moralne konflikte, je širši javnosti postal znan leta 1935 s knjigo spominov na bivanje v ZDA z naslovom America primo amore; avtor je z dveletno štipendijo študiral v New Yorku in prepotoval skoraj vso državo. V štiridesetih letih je objavil knjige Resnica o primeru Motta, Jezuitski prijatelj in Beg po Italiji. Svoje razkošno življenje in legendarno garderobo si je Soldati financiral s sodelovanjem pri več kot 30 filmih. Med drugim je sodeloval pri režiji monumentalnih del, kot sta Ben Hur ter Vojna in mir. Poleg tega je pisal televizijske serije, ukvarjal pa se je tudi s kriminalkami. Literarni sloves mu je leta 1954 prinesel roman Pisma s Caprija, za katerega je prejel ugledno italijansko nagrado Premio Strega. V knjigi Izpoved, ki je izšla leta 1955, je prikazal notranjo krizo mladega jezuita. Tudi Soldati, rojen 17. novembra 1906 v Torinu, je v rojstnem mestu obiskoval jezuitsko šolo. Kasneje je avtor, ki ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo z Grahamom Greenom, v Torinu in Rimu študiral filozofijo in umetnostno zgodovino.
Odprtje razstave otroških likovnih del Cici umetnije
01. 04. 1999 17.55
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bo jutri, 2. aprila, ob 10. uri odprtje razstave otroških likovnih del z naslovom 4. Cici umetnije. Razstava, katere organizatorja sta uredništvo revij Ciciban in Cicido ter Otroški vrtec Ajdovščina, bo na ogled do torka, 13. aprila.
Kljub 1500 vrtnicam pogorel
06. 01. 1999 08.34
Neki 29-letni Italijan je skušal znova osvojiti svoje bivše dekle s skoraj 1500 vrtnicami. Vendar pa predstava - vrtnice je zaljubljeni dopolnil še s spektakularnim nastopom na konju - 26-letne Alessandre ni prepričala. Neobičajna ljubezenska izpoved se je zgodila v Veroni, mestu Romea in Julije, zavrnjenega ljubimca pa je stala skoraj deset tisoč mark. Vsaka vrtnica naj bi dekle spomnila na en dan njunega štiriletnega razmerja.
Pričevanje Monice Levinsky pred sodiščem
06. 08. 1998 14.01
Za danes je na sodiščeu v Washingtonu napovedan nastop Monice Lewinsky, 25-letne nekdanje uslužbenke Bele hiše. Lewinsky bo pred poroto spregovorila o domnevnem spolnem razmerju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Njena izpoved bo seveda nasprotna trditvam Clintonove strani, ki zavrača kakršnokoli vpletenost.