Izpoved
Zaradi plače pristal v vrtni utici
29. 09. 2003 00.00
Sodišče za človekove pravice v novozelandskem Wellingtonu je bilo presenečeno, ko je slišalo izpoved nekega Novozelandčana. Ta je povedal, da se je v vrtno utico preselil potem, ko je vladni urad za izplačilo odškodnin njegovo ženo, s katero je poročen že več kot 50 let, seznanil z višino njegovega osebnega dohodka.
V primeru Šuštar nastop ključne priče
01. 09. 2003 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je po počitnicah nadaljevalo sojenje v zadevi Boris Šuštar. Ponovno je pričala ključna priča, podjetnik Darko Selan, ki je večkrat spremenil svoje pričanje.
Nadaljevanje sojenja Milici Makoter
30. 05. 2003 00.00
Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je z zaslišanjem treh prič nadaljevala glavna obravnava zoper Milico Makoter. Vidno shirana obtoženka pa, kot kaže, odklanja hrano.
Dragonja predlaga, da ga oprostijo
28. 05. 2003 00.00
Sodni senat je danes prisluhnil zaključnim govorom obrambe in tožilstva. Dragonji po kazenskemu zakoniku, če bo tožilstvo dokazalo njegovo krivdo, za zlorabo položaja "grozi" do pet let zapora. V primeru, da mu dokažejo, da si je pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil veliko premoženjsko škodo, pa mu grozi zaporna kazen od enega do osmih let zapora.
Lopov se je zagozdil v dimniku
22. 04. 2003 00.00
Nek lopov v Južnoafriški republiki je preživel 11 ur zagozden v dimniku cerkve, ki jo je želel oropati, tako da je imel na voljo dovolj časa za svojo izpoved zaradi načrtovanega greha.
Preiskava streljanja na civiliste
03. 04. 2003 00.00
Ameriška vojska je sprožila preiskavo zaradi incidenta, v katerem je pred dnevi umrlo 11 članov neke iraške družine. V vozilu, ki se je približalo ameriški nadzorni točki blizu Nadžafa je bilo 17 civilistov, večinoma žensk in otrok.
Zamernik: V primeru Petek sem optimist
05. 11. 2002 00.00
Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje ozadje napada na Večerovega novinarja Mira Petka, Mirko Zamernik je rekel, da je optimist glede razpleta primera Petek.
Je agencija dregnila v osje gnezdo?
26. 07. 2002 00.00
Predstavniki tiskovne agencije Morel dvomijo, da je osumljenec, ki ga je odkrila policija, res tisti, ki je v noči na 14. julij vlomil v prostore agencije. V Morelu sumijo, da je šlo za "dobro premišljeno in načrtovano krajo", ki naj bi bila povezana s sodelovanjem agencije pri snemanju dokumentarnega filma beograjske produkcijske hiše Virus.
Knjižni prvenec Vide Žabot
19. 06. 2002 00.00
Knjižni prvenec nekdanje redovnice Vide Žabot z naslovom <em>Križ na prsih</em> je izpoved in spomin, ki kaže tudi na njen odnos do cerkve kot institucije.
Zadnja replika Iva Hvalice
21. 03. 2002 00.00
Nekdanji poslanec Ivo Hvalica je predstavil knjigo Zadnja replika, v kateri analizira politično dogajanje od konca osemdesetih let do izstopa iz socialdemokratske stranke. Glavno sporočilo knjige je, da v Sloveniji ni znotraj strankarske demokracije.
Dosmrtna ječa za hudičevega pastorja
06. 03. 2002 00.00
Evangeličanskega pastorja madžarskega porekla Andrasa Pandyja je belgijsko sodišče spoznalo krivega umora šestih družinskih članov.
V Sloveniji trgovina s človeškimi organi?
19. 01. 2002 00.00
Tržaški časnik Il Picolo danes nadaljuje z zgodbo o domnevni trgovini s človeškimi organi, ki naj bi jih v slovenskih bolnišnicah odstranjevali kitajskim ilegalnim priseljencem.
Izpoved morilke
04. 10. 2001 00.00
Pred dnevi je v Celju izvenzakonska partnerka z nožem do smrti zabodla prijatelja. Še vedno zelo pretresena, je za 24 ur pojasnila okoliščine, ki so privedle do tragičnega dogodka.
Izpoved Robbie Williamsa
11. 09. 2001 00.00
V biografiji z naslovom Somebody Someday britanski pop zvezdnik Robbie Williams razkriva, da se je odrekel drogam, a se zasvojil s seksom.
Nova množična grobišča
25. 06. 2001 00.00
Ob množičnem grobišču v beograjskem obmestnem naselju Batajnica, v katerem so doslej našli približno 30 trupel, domnevnih žrtev zločinov na Kosovu, so še štiri podobna grobišča, poroča Glas javnosti. Ob koncu minulega tedna je preiskovalni sodnik iz Kladova potrdil, da so še eno množično grobišče odkrili tudi v Petrovem Selu. Obe množični grobišči v Petrovem selu ležita blizu centra za urjenje posebnih protiterorističnih enot (SAJ) srbskega ministrstva za notranje zadeve. V neposredni bližini podobnega centra za urjenje pripadnikov SAJ je tudi množično grobišče pri Batajnici, kjer naj bi danes ali jutri končali izkopavanja trupel.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Na Ptuju nagrada Radku Poliču
05. 04. 2001 00.00
Letošnjo nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev na festivalu monodrame Ptuj 2001 je prejel dramski igralec Radko Polič-Rac za predstavo Dobro jutro. V ptujskem gledališču festival poteka od minulega četrtka, danes pa so najboljši slovenski monodrami podelili nagrado v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Tekmovalni del se je zaključil v sredo, tako da je tričlanska strokovna žirija, v kateri so bili direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, dramaturginja Tatjana Doma in režiser Aleš Novak že izbrala zmagovalno predstavo.
Premiera v SLG Celje
09. 03. 2001 00.00
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju je bila premiera Prave stvari Toma Stopparda v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V predstavi, pod katero se kot dramaturg podpisuje Igor Lampret, bodo nastopili Mario Šelih, Jagoda Justin Jauk, Barbara Vidovič, Damjan Trbovc, Barbara Medvešček, Miha Nemec ter novi član celjskega ansambla Jožef Ropoša.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Evropsko sodišče kaznovalo Turčijo
18. 07. 2000 21.01
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je turške oblasti obsodilo na denarno kazen, ker so omejevale svobodo do izražanja Pelin Sener, lastnici in urednici revije, ki je objavila prokurdski članek. Senerjeva, ki trenutno živi v Nemčiji, naj bi za duševne bolečine in materialno škodo prejela odškodnino v višini 6100 evrov.
Odmevni predstavitvi knjig
24. 06. 2000 14.06
Na Goriškem sta bila v znanih slovenskih vaseh sinoči dve odmevni knjižni predstavitvi. V Krminu so predstavili etnologa in znanega italijanskega televizijskega voditelja univ. prof. Giorgia Cellija, ki je spregovoril o svoji zadnji knjigi Bizoni gredo v nebo, v Števerjanu pa so predstavili zadnje knjižne delo dr. Rafka Dolharja z naslovom Tržaški poldnevnik.
Nova knjiga založbe Tuma
20. 06. 2000 13.45
Založba Tuma je v knjigarni Konzorcij predstavila knjigo Camerona Westa z naslovom Prva oseba množine, ki je intimna izpoved avtorja samega o spolnih zlorabah v otroštvu ter spominih in frustracijah pred in po ugotovljeni diagnozi disociativne identitete. Knjiga je prvič izšla lani novembra pri ameriški založbi Hyperion, do danes pa je prevedena že v devet jezikov. Prva oseba množine govori o Westovem pogumu, da s pomočjo žene in terapevtke, v sebi identificira štiriindvajsetih fantov in deklet, ki po dvajsetih letih zanikanja pridejo na dan in zaživijo razdiralno življenje Camerona, do sedaj uspešnega podjetnika v zrelih tridesetih letih.
Anatomija bolečine v Škucu
20. 05. 2000 17.57
V ljubljanskem Klubu ŠKUC je bil v okviru novinarskih večerov, ki jih organizira Zavod za odprto družbo - Slovenije s pomočjo Kluba ŠKUC, včeraj že 36. novinarski večer. Tokrat je bil gost Janko Baljak, srbski režiser dokumentiranega filma in eden od ustanoviteljev filmskega in televizijskega oddelka neodvisnega beograjskega radia B-92.
Izpoved Dianinega telesnega čuvaja
07. 03. 2000 11.44
>>Veseli me, da se ne spomnim,<< v knjigi z naslovom Zgodba telesnega čuvaja (The Bodyguard's Story) piše 29- letni Trevor Rees-Jones, telesni čuvaj princese Diane, ki je preživel strahotno trčenje v Parizu, v katerem so avgusta 1997 umrli Diana, njen ljubimec Dodi Fayed in pijani francoski voznik Henri Paul, >>uradni<< krivec nesreče. Trevor, ki je bil deset dni v komi, se ne spomni treh, štirih usodnih minut neposredno pred, med in po trčenju, vseeno pa ne dvomi, da je trčenje zakrivil Paul. Kritizira tudi Dodijevo porazno amatersko vtikanje v organiziranje Dianine in svoje varnosti in Dodijevo nestrpnost, ki je botrovala večnemu hitenju in spreminjanju načrtov v zadnjem trenutku. Trevor piše, da ga je Dodijev oče, egiptovski lastnik najbolj znane trgovine sveta, londonskega Harrodsa, Mohamed Al Fayed kar naprej prepričeval, da bi se >>spomnil<<, da ni šlo za nesrečo, ampak zaroto britanskih obveščevalnih služb, ki so umorile Diano in Dodija po naročilu moža britanske kraljice, princa Filipa, ker je kraljevska družina hotela preprečiti njuno poroko: >>Nihče ni hotel verjeti, da Diane ni več zaradi pijanosti in prehitre vožnje v nekem groznem cestnem predoru v Parizu. To ni bil primeren konec zanjo,<< pravi Trevor, ki ga je mati v bolnišnici prepoznala samo po nogah, saj mu je manjkalo pol obraza. Nekdanji komandos zanika zarotniške teorije in Fayedove trditve, da sta se Diana in Dodi zaročila, pravi pa, da mnoga jutra, ko v ogledalu pogleda svoj spremenjeni obraz, za katerega je hvaležen francoskemu kirurgu, pomisli >>Ona je mrtva, ti si živ<<, pravi pa: >>Če bi lahko jaz umrl, da bi Diana preživela, bi to naredil.<< Knjiga Zgodba telesnega čuvaja izide v petek, 10. marca.
Stekel festival gejevskega in lezbičnega filma
28. 11. 1999 20.43
S projekcijo švedsko-danske filmske komedije Pokaži mi ljubezen režiserja in scenarista Lukasa Moodyssona je nocoj v Slovenski kinoteki stekel 15. festival gejevskega in lezbičnega filma. Čeprav se vsako leto znova otepa s težavami in bori za obstoj, pa ima prireditev že dovolj dolgo tradicijo, da si odslej zasluži naziv festival, menijo prireditelji, predstavniki civilnodružbenih gibanj v okviru Študentske organizacije in Škuca. V prihodnjih sedmih večerih bodo prikazali osem filmov iz skoraj prav toliko držav, vsi so novejšega ali najnovejšega datuma (trije najstarejši so bili posneti leta 1996); to bodo predvsem zgodbe o odraščanju, zadregah najstnikov in najstnic ter slike iz povsem nezahodnih kultur.
Najboljši evropski dokumentarni film
18. 11. 1999 14.34
Nagrado za najboljši evropski dokumentarni film leta 1999 je dobil film nemškega režiserja Wima Wendersa Buena Vista Social Club. Wenders je z majhno ekipo opazoval kubanske glasbene legende pri njihovem delu v snemalnih studijih, jim sledil po ulicah kubanske prestolnice Havane in tako ujel prijetno napeto ozračje mesta. S pomočjo glasbe in ljudi je ustvaril ljubezensko izpoved. Ta filmska osnova je delu Wima Wendersa prinesla nepričakovano veliko navdušenih gledalcev, pripomogla je tudi k popularnosti mirnega žanra dokumentarnih filmov, je podelitev nagrade obrazložila Filmska akademija v Berlinu. Nagrado bodo Wendersu podelili 4. decembra na slovesni prireditvi Evropske filmske nagrade 1999 v Berlinu.
Egyptair zanikal možnost samomora
17. 11. 1999 08.33
Neki visoki predstavnik egiptovske letalske družbe Egyptair je danes odločno zanikal povezavo med molitvijo, izrečeno v arabščini, in domnevnim samomorom kopilota letala vrste boeing 767, ki je 31. oktobra strmoglavilo v Atlantski ocean. V nesreči letala je sicer umrlo vseh 217 potnikov in članov posadke.
Umrl italijanski avtor Soldati, mojster psihoanalize
21. 06. 1999 12.30
Italijanski pisatelj in filmski režiser Mario Soldati, ki je veljal za mojstra literarne psihoanalize, je v soboto v starosti 92 let umrl v svoji vili ob ligurski obali v bližini La Spezie, je v nedeljo poročala italijanska televizija. Pisatelj, ki so mu kritiki izražali priznanje zaradi njegovega izrazitega zanimanja in občutka za moralne konflikte, je širši javnosti postal znan leta 1935 s knjigo spominov na bivanje v ZDA z naslovom America primo amore; avtor je z dveletno štipendijo študiral v New Yorku in prepotoval skoraj vso državo. V štiridesetih letih je objavil knjige Resnica o primeru Motta, Jezuitski prijatelj in Beg po Italiji. Svoje razkošno življenje in legendarno garderobo si je Soldati financiral s sodelovanjem pri več kot 30 filmih. Med drugim je sodeloval pri režiji monumentalnih del, kot sta Ben Hur ter Vojna in mir. Poleg tega je pisal televizijske serije, ukvarjal pa se je tudi s kriminalkami. Literarni sloves mu je leta 1954 prinesel roman Pisma s Caprija, za katerega je prejel ugledno italijansko nagrado Premio Strega. V knjigi Izpoved, ki je izšla leta 1955, je prikazal notranjo krizo mladega jezuita. Tudi Soldati, rojen 17. novembra 1906 v Torinu, je v rojstnem mestu obiskoval jezuitsko šolo. Kasneje je avtor, ki ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo z Grahamom Greenom, v Torinu in Rimu študiral filozofijo in umetnostno zgodovino.
Odprtje razstave otroških likovnih del Cici umetnije
01. 04. 1999 17.55
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bo jutri, 2. aprila, ob 10. uri odprtje razstave otroških likovnih del z naslovom 4. Cici umetnije. Razstava, katere organizatorja sta uredništvo revij Ciciban in Cicido ter Otroški vrtec Ajdovščina, bo na ogled do torka, 13. aprila.
Kljub 1500 vrtnicam pogorel
06. 01. 1999 08.34
Neki 29-letni Italijan je skušal znova osvojiti svoje bivše dekle s skoraj 1500 vrtnicami. Vendar pa predstava - vrtnice je zaljubljeni dopolnil še s spektakularnim nastopom na konju - 26-letne Alessandre ni prepričala. Neobičajna ljubezenska izpoved se je zgodila v Veroni, mestu Romea in Julije, zavrnjenega ljubimca pa je stala skoraj deset tisoč mark. Vsaka vrtnica naj bi dekle spomnila na en dan njunega štiriletnega razmerja.