JLA
Strugar trdi, da je nedolžen
25. 10. 2001 00.00
Jugoslovanski general Pavle Strugar je danes na prvem nastopu pred haaškim Mednarodnim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije dejal, da se ne čuti krivega za vojne zločine, storjene na območju Dubrovnika.
Vojaški obisk z Madžarske
25. 10. 2001 00.00
Načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič je po srečanju z madžarskim kolegom Lajosom Fodorjem poudaril, da so v času, ko se Slovenija pripravlja na vstop v zvezo Nato, madžarske izkušnje na tem področju izredno dobrodošle.
Predaja osumljenega policista
29. 08. 2001 00.00
Upokojeni pripadnik hrvaške specialne policije Ivan Orlović, za katerim je bila razpisana tiralica, se je pojavil pred okrožnim zaporom v Bjelovaru.
SNS proti sporazumu o nasledstvu
30. 08. 2001 00.00
SNS meni, da je okvirni sporazum o nasledstvu zelo škodljiv za državo, zato vladi predlaga, naj od njega odstopi še pred predlogom za ratifikacijo v Državnem zboru.
Picula kritiziral Rupla
01. 07. 2001 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je zavrnil izjavo slovenskega kolega Dimitrija Rupla, ki je dejal, da se vprašanje starih hranilnih vlog ne nanaša samo na Ljubljansko banko, temveč na vse banke v nekdanji SFRJ in da nobena naslednica nekdanje Jugoslavije ne bi smela biti zavezana plačati Miloševićevih vojn. Iz tega naj bi sledilo, je povedal Picula, da je večino denarja iz teh vlog porabil Milošević v jugoslovanskih vojnah. Ruplova teza po besedah Picule dokazuje, da je v središču spora glede hranilnih vlog politična ideja in da Ljubljana ni naklonjena hitri rešitvi.
Policija praznuje
27. 06. 2001 00.00
Na današnji dan leta 1991 je bila sprejeta odločitev, da se policija postavi v bran slovenske samostojnosti in neodvisnosti, po končani vojni pa so policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, dan slovenske policije. Praznik bodo proslavili v novem objektu postaje mejne policije Bovec, policistom in državljanom pa bo ostal v spominu tudi po tem, da bodo policisti na svojih uniformah začeli nositi nove položajne oznake, so sporočili z generalne policijske uprave.
Skrita vojna Andreja Lovšina
27. 06. 2001 00.00
Andrej Lovšin, nekdanji direktor varnostnih organov ministrstva za obrambo (VOMO), predhodnika sedanje obveščevalno varnostne službe (OVS), je na novinarski konferenci ob izidu svoje knjige Skrita vojna: spopad varnostno-obveščevalnih služb povedal, da je knjiga zahvala vsem, ki so z obveščevalnimi podatki v letih 1990 in 1991 pomagali ustvariti realno sliko o JLA in na ta način slovenskemu vodstvu pomagali do sprejetja pravih odločitev. Knjiga govori o varnostno-obveščevalnem delu v okviru takratnega republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, o postavitvi samostojnega slovenskega sistema varnostno-obveščevalne službe in te dogodke umešča v širši politični okvir. Knjiga ne daje odgovorov, kdo je bil v spopadu obveščevalnih služb uspešnejši, te si bo moral bralec poiskati sam, je še povedal Lovšin.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Izšla knjiga o pekrskih dogodkih
17. 05. 2001 00.00
Maribor je v minulem stoletju nekajkrat odigral ključno vlogo v borbi za slovenske nacionalne interese. Po prvi svetovni vojni se je general Rudolf Maister uprl avstroogrski hegemoniji in Maribor s Štajersko priključil Sloveniji, leta 1941, tri tedne po nacistični okupaciji in tri dni po Hitlerjevem obisku v mestu, so mariborski mladinci izvedli prvo oboroženo akcijo proti okupatorju v Sloveniji, leta 1991 pa so ob pekrskih dogodkih Mariborčani rekli "ne" Jugoslovanski ljudski armadi, ki se je postavila v službo velikosrbstva, je dejal Marjan Žnidarič na današnji predstavitvi knjige Začelo se je v Pekrah, ki jo je ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo izdala mestna občina Maribor.
Slovenska vojska praznuje
15. 05. 2001 00.00
Nastanek sodobne slovenske vojske povezujemo s preoblikovanjem Teritorialne obrambe (TO) in oblikovanjem Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990 ter nastankom prvih učnih centrov na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Uradni začetek delovanja obeh učnih centrov je 15. maj 1991, ko se je začelo usposabljanje skupaj 300 vojaških obveznikov. V spomin na začetek usposabljanja prvih slovenskih nabornikov v enotah TO je bil 15. maj izbran za dan Slovenske vojske (SV), ki tako letos praznuje svojo desetletnico. Osrednja državna slovesnost ob dnevu SV je bila sicer v petek, 11. maja, v ljubljanskem Cankarjevem domu, na njej pa je govoril minister za obrambo Anton Grizold.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Minister Grizold obiskal Brežice
27. 03. 2001 00.00
Obrambni minister Anton Grizold, ki je v okviru obiskov slovenskih občin, kjer so bili nekoč pomembni vojaški objekti, obiskal Brežice, in vršilec dolžnosti direktorja Letalskega centra Cerklje ob Krki Jože Vidrih sta v Termah Čatež podpisala posebno pogodbo o neprofitnem izvajanju civilne dejavnosti. Cerkljansko letališče tako poslej ne bo več služilo zgolj za urjenje vojaških pilotov ter kot učni center pehote in oklepno mehaniziranega bataljona, ampak tudi za potrebe civilnega športnega letalstva in šolanja. Brežiški župan Vladislav Deržič je ob tem posebej poudaril gospodarski pomen letališča, saj bo lahko služilo tudi v turistične in poslovne namene.
Rupel o osamosvojitvi Slovenije
14. 03. 2001 00.00
Zunanji minister je ob 10-obletnici samostojnosti Slovenije je v javnem predavanju na Pravni fakulteti prisotnim slikovito predstavil zaplete v procesu osamosvajanja. Leta 1991 se je večina držav na slovenska prizadevanja odzvala z nenaklonjenostjo. Posebej trd sogovornik, kot se spomni Rupel, so bile takrat Združene države Amerike.
Pogojna kazen za Likarja
26. 01. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja zaradi izdaje uradne tajnosti obsodili na mesec dni pogojne kazni. Likar je namreč konec leta 1998 novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji razkril del zaupnega dokumenta, v katerem so bili opisani dogodki med osamosvojitveno vojno na Koroškem.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
V Daytonu o vojnih zločincih
19. 11. 2000 00.00
Komisija strokovnjakov, ki se ukvarja s prihodnostjo Balkana, je ob robu dvodnevne konference ob peti obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki se je včeraj končala v istoimenskem mestu v Ohiu, predlagala, naj bo vsakršna pomoč ZR Jugoslaviji pogojena z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Ob obletnici ''pekrskih dogodkov''
20. 05. 2000 15.33
V Izobraževalnem centru v Pekrah, kjer se je slovenska Teritorialna obramba (TO) pred devetimi leti skupaj s številnimi Mariborčani odločno uprla provokaciji in poskusu diktata tedanje JLA, je Mestna občina Maribor dopoldne pripravila prireditev ob obletnici ''pekrskih dogodkov'', ki jo v Mariboru vsako leto proslavljajo kot spominski dan mesta.
Aksentijević bo pričal v Haagu
18. 04. 2000 16.58
Nekdanji general Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Milan Aksentijević je danes v Beogradu izjavil, da je na mednarodnem sodišču v Haagu pripravljen pričati v korist upokojenega generala JLA in nekdanjega poveljnika generalštaba jugoslovanske vojske Veljka Kadijevića, proti kateremu so na haaškem sodišču pripravili obtožnico.
Del Pontejeva danes v Ljubljani
04. 04. 2000 09.59
Na prvem obisku v Sloveniji je danes glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte. Kot so sporočili z MZZ, se bo Del Pontejeva srečala z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ministrom za pravosodje Tomažem Marušičem in generalno državno tožilko Zdenko Cerar ter z viceguvernerjem Banke Slovenija Janezom Košakom.
Prihod Carle del Ponte v Slovenijo
31. 03. 2000 20.51
Vrh pravosodja se je odzval na špekulacije o ozadjih za torek napovedanega prihoda Carle del Ponte v Slovenijo. Pristojni so prepričani, da obisk glavne tožilke mednarodnega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji ne pomeni grožnje, da bi se pred haaškim tribunalom utegnili znajti tudi Slovenci.
Janša ponovno o trgovini z orožjem
29. 03. 2000 20.21
Nekdanji obrambni minister Janez Janša je na tretji tiskovni konferenci o trgovini z orožjem spregovoril o oboroževanju slovenske vojske in različnih načinih plačila pomoči, ki jo je Slovenija v obliki orožja in vojaške opreme nudila Hrvaški in Bosni.
Janša obtožuje Kučana
23. 03. 2000 20.44
Razorožitev Teritorialne obrambe je eno najsramotnejših dejanj v novejši slovenski zgodovini, je današnjo tiskovno konferenco na temo trgovine z orožjem začel nekdanji obrambni minister Janez Janša. Janša, ki se je odločil, da bo celotno slovensko osamosvajanje in nakupe orožja razkril na več tiskovnih konferencah, je tako neposredno obtožil sedanjega predsednika države Milana Kučana, da je odgovoren za to, da je JLA maja leta 1990 Teritorialni obrambi zaplenila veliko količno orožja.
Janša ponovno o trgovanju z orožjem
23. 03. 2000 16.01
Prvak SDS Janez Janša, sicer minister za obrambo v letih od 1990 do 1994, je danes predstavil svoje videnje razorožitve nekdanje republiške teritorialne obrambe, in tako nadaljeval z nizom novinarskih konferenc - prva je bila v ponedeljek, na katerih želi zaradi številnih ''špekulacij'' podrobneje spregovoriti o trgovanju z orožjem v prvi polovici devetdesetih let. Razorožitev, kot je poudaril, je ''najbolj kočljivo in sramotno dejanje v novejši slovenski zgodovini'', takratni predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan pa je ''neposredno odgovoren za velik del razorožitve''.
Janša o trgovanju z orožjem
20. 03. 2000 21.01
Prvi slovenski obrambni minister Janez Janša, ki ga v zadnjem času nekateri spet obtožujejo nelegalne trgovine z orožjem, je sklical dolgo obljubljeno tiskovno konferenco, na kateri naj bi novinarji izvedeli vse o trgovini z orožjem. Po Janševem mnenju pa je to področje tako zapleteno, da je napovedal kar pravo serijo pogovorov z novinarji. Govoril bo, dokler ne bodo izčrpana vsa vprašanja.
Razplet zgodbe o sestreljenem pilotu
14. 03. 2000 20.20
Skoraj devet let po vojni za Slovenijo se je zgodba o rehabilitaciji v Ljubljani sestreljenega pilota Antona Mrlaka končno razpletla. Od danes je njegov status urejen. Obrambno ministrstvo je namreč prvič nedvoumno zapisalo, da je Mrlak, čeprav so ga teritorialci sestrelili v helikopterju JLA, delal za slovensko stran.