Jacques
Umrl francoski igralec in režiser Jacques Fabbri
25. 12. 1997 12.20
V Parizu je po daljši bolezni danes umrl francoski igralec in režiser Jacques Fabbri. Star je bil 72 let.
Bodo dirke formule 1 tudi na Hrvaškem?
23. 12. 1997 09.53
Hrvaška upa, da bodo leta 1999 dirkači formula 1 nastopili tudi pri njih, piše zagrebški Vjesnik po srečanju vodje dirk formule 1 Bernija Ecelstoneja s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom. Progo na Grobniku naj bi za nekaj več kot 40 milijonov nemških mark naslednje leto dogradili in popravili predvsem za namene formule 3000. Leto pozneje pa bi naj na progi že dirkali Jacques Villeneuve in kolegi. Špekulacije izvirajo predvsem iz novice, da naj bi se velika nagrada San Marina v Imoli črtala iz sporeda tekmovanj. Kot enega izmed razlogov za dirko formule 1 na Hrvaškem pa Vjesnik omenja tudi Ecelstonejevo čeno Slavico, ki je rojena v Zagrebu.
Prestavljen začetek prodaje smarta
20. 12. 1997 09.32
Tudi drugi mali avto nemškega koncerna Daimler Benz - smart - ni opravil t.i. losovega testa. Dvosedežni avtomobil, ki so ga v Daimlerju razvili skupaj s švicarskim proizvajalcem ur SMH, bo na trg prišel predvidoma šele oktobra 1998, pol leta pozneje, kot je bilo načrtovano, so sporočili iz SMH.
Villeneuve kanadski športnik leta
18. 12. 1997 08.35
Kanadčan Jacques Villeneuve, letošnji svetovni prvak formule 1, je bil izbran za najboljšega športnika Kanade leta 1997. Nagrado Luoja Marsha, imenovano po nekdanjem športnem novinarju, podeljuje časnik Toronto Star. Villeneuve je prestižno priznanje osvojil drugič po letu 1995, lani pa je nagrado osvojil šprinter Donovan Bailey.
Podelili nagrade na Srečanju z italijanskim filmom
16. 12. 1997 10.41
Grand prix petnajstih Srečanj z italijanskim filmom v francoskem Annecyju so sinoči podelili režiserju Francescu Calogeru za film Pet nevihtnih dni (Cinque giorni di tempesta). V žiriji so bili vodja beneške Mostre Felice Laudadio, igralci Philippine Leroy-Beaulieu, Robin Renucci in Claude Rich ter režiser Jacques Deray.
Sklenitev sporazuma o svetovni liberalizaciji finančnih storitev
13. 12. 1997 11.24
132 članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je sklenilo "zgodovinski" sporazum o svetovni liberalizaciji finančnih storitev, je sporočil generalni direktor WTO Renato Ruggiero. Na podlagi sporazuma bo marca 1999 na 95 odstotkih svetovnega trga začela veljati liberalizacija mednarodne dejavnosti bank, zavarovalnic in borznoposredniških družb. Sklenitev sporazuma so takoj pozdravile vse pomembnejše države in podjetja. Kljub dejstvu, da prav ZDA do zadnjega trenutka niso skrivale dvoma v sklenitev sporazuma, je ameriški predsednik Bill Clinton nemudoma po koncu pogajanj pozdravil uspešno dogovarjanje pogajalcev in dejal, da sporazum "spričo trenutne finančne nestabilnosti vliva upanje, saj so z njim številne države naredile korak naprej." Tudi evropski komisar Leon Brittan je z ozirom na azijske finančne pretrese dejal, da lahko sporazum preko industrijskega sektorja, ki naj bi bil "katalizator gospodarske rasti" postane "vir zaupanja".
Turčija zavrnila povabilo na večerjo
12. 12. 1997 13.20
Turška vlada je zavrnila povabilo Evropske unije, naj se v soboto zvečer, ob zaključku dvodnevnega vrha EU v Luxembourgu, udeleži večerje z unijinimi voditelji. Turčija vabilo zavrača, ker še vedno ni dobila zagotovila, da ji bo vrh odprl pot za njeno približevanje uniji. Največja ovira pri tem je Grčija, ki kakršnokoli približevanje Ankare Bruslju pogojuje z reševanjem ciprskega vprašanja in dvostranskih ozemeljskih sporov v Egejskem morju.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Pred vrhom EU srečanje med Chiracom in Kohlom
05. 12. 1997 17.34
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta se danes v Bonnu sestala na pripravljalnih pogovorih pred vrhom Evropske unije, ki bo sredi decembra v Luxembourgu. Kohl je pred srečanjem povedal, da bosta s Chiracom izmenjala mnenja o celi paleti vprašanj v zvezi z EU.
Zahteve po nadaljevanju mirovnega procesa
21. 11. 1997 10.37
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine bo izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju predal sporočilo nekaterih vodilnih evropskih politikov, ki obsojajo izraelsko politiko, je v četrtek poročala izraelska televizija. V sporočilu fracoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl in britanski premier Tony Blair od Netanjahuja izrecno zahtevajo ponovno vzpostavitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. V pismu po televizijskih navedbah Netanjahuju pripisujejo odgovornost za blokado mirovnih pogajanj.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.