Javier
Makedonija zanika odgovornost za napad
03. 04. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila ugotovitve notranje preiskave, po kateri makedonski vojaki niso odgovorni za smrt treh civilistov, med njimi ameriškega novinarja, ki so jih pretekli teden v kosovski vasi Krivenik ubile granate z makedonske strani. Komisija strokovnjakov makedonske vojske je ugotovila, da je bila notranjost Kosova izven dosega makedonskega topništva.
EU za multietnično Makedonijo
02. 04. 2001 00.00
V Skopje je prispel visoki predstavnik Evropske unije za varnostno politiko Javier Solana, v torek pa bo prispel tudi George Robertson, ki bo makedonsko prestolnico obiskal na čelu delegacije Severnoatlantskega sveta.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Razmere v Makedoniji se umirjajo
28. 03. 2001 00.00
V Makedoniji sta se mudila visoki predstavnik Unije Javier Solana in generalni sekretar Nata George Robertson. Predsedniku Trajkovskemu sta obljubila pomoč v boju proti albanskim skrajnežem. Robertson pa je oborožene Albance označil za teroriste, ki želijo zanetiti novo vojno na Balkanu. Tako je povedal: »
Solana v Tetovu
27. 03. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes obiskal Tetovo, kjer je v spremstvu predsednika Demokratske stranke Albancev Arbenom Xhaferijem obiskal sedež stranke, se pogovarjal z županom Tetova Ismailijem Muzertanom ter z voditelji albanske Demokratske stranke napredka. Solana je prvi visoki predstavnik iz tujine, ki je obiskal Tetovo po začetku spopadov.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Albanski skrajneži zavrnili ultimat
21. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska in policija naj bi po nekaterih virih včeraj popoldan s topništvom in minometi napadala položaje albanskih skrajnežev v hribih okoli Tetova. Tiskovni predstavnik makedonske vlade, Antonio Miloševski, pa je omenjene informacije zanikal in dodal, da sta makedonska vlada in obrambno ministrstvo postavila albanskim skrajnežem ultimat, ki velja do danes do polnoči. Albanski uporniki so ultimat že zavrnili.
Otxoa se prebuja
20. 03. 2001 00.00
Španski kolesar Javier Otxoa mesec dni po težki nesreči na treningu kaže prva znamenja, da se bo prebudil iz kome. Zdravniki v bolnišnici v Malagi so v torek sporočili, da se je stanje kolesarja, ki je lani dobil eno od etap na francoskem Touru, izboljšalo. 26-letni kolesar že odpira oči in malo premika roke, tudi umetno dihanje ni več potrebno, kljub temu pa je njegovo stanje zelo resno.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Dokumentarec o Bunuelu
15. 03. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki bodo v okviru rednega programa Dan za dokumentarec drevi ob 20. uri zavrteli najprej film Kar zadeva Bunuela, ki sta ga zrežirala Jose Luis Lopez-Linares in Javier Rioyo, nato pa ob 22. uri delo Zemlja brez kruha, ki ga je po svojem scenariju zrežiral sam mojster Luis Bunuel, ter propagandni dokumentarni film o državljanski vojni v Španiji pod naslovom Španija '36.
V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.
Balkanski vrh v Skopju
23. 02. 2001 00.00
Predsednika Makedonije in ZRJ Boris Trajkovski in Vojislav Koštunica sta danes v Skopju ob robu vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) podpisala sporazum o meji med državama. Slovesnosti ob podpisu sporazuma sta se udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach.
Ricardo Otxoa umrl v prometni nesreči
16. 02. 2001 00.00
Španski kolesar Ricardo Otxoa se je v četrtek zvečer smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Cartami na jugu Španije. Med treningom se je 26-letni kolesar zaletel v osebni avtomobil in podlegel poškodbam. V nesrečo je bil vpleten tudi njegov brat dvojček Javier, ki je zaradi hudih poškodb glave še vedno v komi.
Owen maščeval navijače
16. 02. 2001 00.00
Najzanimivejša tekma četrtega kroga pokala UEFA je bila v Rimu, kjer je pri AC Romi gostoval Liverpool. Kot je na tekmah med italijanskimi in angleškimi klubi že običaj, tudi tokrat nogomet ni bil povsem v ospredju, saj so na rimskih ulicah znova potekali krvavi boji med navijači. Po zadnjih podatkih so navijači Rome v pretepih zabodli štiri Angleže, ki so v velikem številu (4.000) dopotovali v glavno mesto Italije. Ranjeni navijači, ki jih je z dvema zadetkoma maščeval Michael Owen, niso v smrtni nevarnosti.
Trojka EU v Moskvi
15. 02. 2001 00.00
Trojka Evropske unije - vodi jo švedska zunanja ministrica Anne Lindh, v njej pa sta še evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana - se je danes v Moskvi sestala z ruskim vodstvom na pogovorih o varnostnih vprašanjih. Dialog med Rusijo in EU omogoča "vzpostavitev nove evropske varnostne arhitekture," je predstavnikom EU zatrdil sekretar vplivnega ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Ivanov. Po njegovih besedah naj bi na pogovorih beseda tekla tudi o enklavi Kaliningrad.
Evropska delegacija v Moskvi
14. 02. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk v Moskvo je danes prispela evropska delegacija, v kateri so švedska zunanja ministrica Anna Lindh, evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Visoki evropski predstavniki bodo z gostitelji govorili o obrambi, varnosti in posledicah širitve EU za rusko najbolj zahodno ležečo enklavo Kaliningrad. Ob prihodu na moskovsko letališče Šeremetjevo je delegacijo pozdravil podpredsednik ruske vlade Viktor Hristenko, ki je pristojen za odnose z EU.
Odprli nov antidopinški laboratorij
14. 02. 2001 00.00
V navzočnosti kubanskega predsednika Fidela Castra so včeraj v Havani slovesno odprli nov antidopinški laboratorij. Prvih osemnajst mesecev bo laboratorij poskusno deloval, nato pa je za pričakovati, da ga bo potrdil Mednarodni olimpijski komite (MOK).
Solana v Albaniji
09. 02. 2001 00.00
Predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozval etnične Albance na jugu Srbije, naj odložijo orožje in dejal, da je čas nasilja mimo. Solana se je v Tirani sestal z albanskim zunanjim ministrom Paskalom Milom. Ta je dejal, da je Albanija pripravljena prispevati k mirni rešitvi balkanske krize. Solana se je srečal tudi s predsednikom države Rexhepem Meidanijem in premierom Ilirom Meto.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Protesti pred prihodom Solane
08. 02. 2001 00.00
Evropska trojka na čelu s predsedujočo ministrskemu svetu Evropske unije, švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh, ki je davi dopotovala v Beograd, se je kmalu po prihodu sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem. Trojka, v kateri sta tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, se bo srečala tudi s srbskim premierom Zoranom Djindjićem. Glavne teme pogovorov so sodelovanje med ZR Jugoslavijo in EU, razmerah na jugu Srbije in o odnosih v jugoslovanski federaciji.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Barak ne bo odstopil od kandidature
01. 02. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak se sooča z močnimi pritiski, naj v prid strankarskega kolega Šimona Peresa odstopi od kandidature za predsednika vlade na volitvah, ki bodo 6. februarja. Ob polnoči se bo namreč iztekel rok, do katerega lahko laburistična stranka zamenja svojega kandidata. Barak je danes znova potrdil, da od kandidature ne namerava odstopiti. "Šel bom do konca in zmagal," je izjavil Barak za izraelski vojaški radio in dodal, da se bo lahko jutri, ko ga Peres ne bo mogel več zamenjati, v Izraelu resnično začela predvolilna kampanja. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Peres uživa večjo podporo volilcev od Baraka, ki je veliko podpore izgubil zaradi neuspešnih prizadevanj za končanje palestinskega upora, v katerem je bilo od septembra lani ubitih več kot 280 ljudi, predvsem Palestincev. Peres bi lahko imel več možnosti za zmago proti kandidatu desnega Likuda Arielu Šaronu, ki ima v anketah 20 odstotkov višjo podporo od Baraka. Rezultati včeraj objavljene raziskave javnega mnenja kažejo, da Šarona podpira 46 odstotkov vprašanih, Baraka pa 27 odstotkov. Peres je sicer že večkrat zavrnil kandidaturo.
Bohinc jutri v Belgiji
21. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Pele najboljši športnik stoletja
23. 12. 2000 00.00
Slovitega brazilskega nogometnega virtuoza Peleja je kubanska novinarska agencija Prensa Latina razglasila za najboljšega južnoameriškega športnika stoletja. Na drugo mesto se je uvrstil argentinski nogometaš Diego Armando Maradona, nato pa sledijo argentinski voznik Juan Manuel Fangio, kubanski boksar Teofilo Stevenson, kubanski atlet Javier Sotomayor, itd.
Španija vodi v finalu Davisovega pokala
09. 12. 2000 00.00
Španska teniška reprezentanca je v finalu Davisovega pokala v domači Barceloni povedla z 2:1, potem ko sta v igri parov Alex Corretja in Juan Balcells s 6:4, 6:4 in 6:4 premagala avstralska nasprotnika Marka Woodforda in Sandona Stollea. Gostiteljem za prvo zmago v tem tekmovanju manjka v jutrišnjih posamičnih dvobojih le še ena zmaga. Španska teniška igralca sta navdušila nabito polno dvorano Palau Sant Jordi, ki sprejme kar 14.000 gledalcev. Vodila sta praktično skozi ves dvoboj, zmagovito točko pa sta si priborila, ko je Stolle pri močnem forehandu namesto nasprotnikovega polja zadel mrežo. Takrat se je začelo slavje z glasnimi vzkliki: "Espana, Espana, Espana.", Balcells pa je pred vsemi na podlago položil Corretjo in ga poljubil.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.