Jeanne
Jeanne Moreau postala članica Akademije
12. 01. 2001 00.00
Francoska igralka Jeanne Moreau je ta teden kot prva ženska postala polnopravna članica francoske Akademije lepih umetnosti. Moreaujeva si je članstvo v Akademiji prislužila s svojimi dosežki na področju umetniškega ustvarjanja v kinematografiji in avdiovizualnih umetnostih, kjer se je pridružila Pierru Schoendoerfferju, Gerardu Ouryju, Romanu Polanskemu in Henriju Verneuilu, v druščini pa sta tudi Peter Ustinov in Andrzej Wajda. Pred Moreaujevo sta bili v Akademijo lepih umetnosti že sprejeti nekdanja žena iranskega šaha Farah Diba in v preteklosti tudi belgijska kraljica Elizabeta, ki pa sta bili kot tujki le pridruženi članici brez pravice glasovanja.
Christo in Jeanne-Claude v Berlinu
20. 12. 2000 00.00
Berlin bo prihodnje leto gostil največjo razstavo umetniškega para Christa in Jeanne-Claude. Z razstavo se bodo Nemci zahvalili za umetniški projekt prekritja nemškega parlamenta, reichstaga, v Berlinu pred petimi leti. Edinstvenemu dogodku je bilo leta 1995 priča pet milijonov ljudi. Na razstavi z naslovom "Christo in Jeanne-Claude. Zgodnja dela" bodo umetniška dela prispevali muzeji in zasebni zbiralci iz vsega sveta. Razstava, na kateri bo na ogled kakih 400 del, bo odprta od 8. septembra do 4. novembra 2001. Zgodnja dela Christa in Jeanne-Claude, ki živita v ZDA, bodo sploh prvič na ogled na enem mestu, je dejal Christov dolgoletni prijatelj in fotograf Wolfgang Volz. Umetnika sta v svojih zgodnjih delih med drugim prekrila pisalne stroje naftne sode.
Festival Spoleto se začenja
28. 05. 2000 20.23
V mestecu Spoleto v osrednji italijanski pokrajini Umbrii se bo 30. junija začel poletni festival, ki ga bo odprl Rosenkavalier skladatelja Richarda Straussa. V dveh tednih se bodo v okviru festivala odvijale operne, plesne, gledališke in kinopredstave ter koncerti. Pred veličastno katedralo, ki bo služila kot kulisa, bodo 8. julija uprizorili Haydnovo Stvarjenje v režiji Valeria Festija, ki občinstvo že vrsto let navdušuje s svojimi multimedijskimi predstavami. Prvič v Italiji se bodo predstavili tudi kitajski menihi iz Shaolina, ki bodo v Spoletu predstavili mešanico akrobatike, borilnih veščin in duhovnosti. Festival se bo končal z oratorijem Jeanne d'Arc Arthurja Honeggerja 16. julija.
V Iranu naj bi živel 145 let star možakar
15. 05. 2000 08.32
Po podatkih iranske tiskovne agencije Irna živi na severozahodu Irana v provinci Ardebil 145 let star možakar z imenom Mirza Baba Babaei. Njegov najstarejši sin naj bi pa imel 120 let. Mirza, ki živi v vasi Khalifelu, ima deset otrok, 80 vnukov in več kot 200 pravnukov. K tolikšni starosti naj bi najbolj pripomoglo zdravo življenje in zdrava prehrana. Kot najstarejša zemljanka je v Guinnessovi knjigi rekordov zapisana Francozinja Jeanne Calment, ki je umrla leta 1997, stara 122 let. Za prvo mesto v omenjeni knjigi se je potegovalo še veliko drugih starejših kandidatov, ki pa niso imeli rojstnega lista, s katerim bi lahko dokazali svojo starost.
Jeanne Moreau tudi gledališka režiserka
14. 03. 2000 13.43
Francoska filmska igralka Jeanne Moreau (72), ki je pred kratkim zavrnila sodelovanje v televizijski nadaljevanki Urgenca, je sporočila, da se bo prvič preizkusila kot gledališka režiserka. Filmska diva, ki je minuli mesec v Berlinu prejela zlatega medveda za življenjsko delo, naj bi uprizorila dramo Witt, ki jo je napisala Margaret Edson. Drama, ki je lani dobila Pulitzerjevo nagrado, govori o boju glavne junakinje proti raku in njeni življenjski moči. Glavno vlogo naj bi odigrala Christine Boisson, premiera pa bo 4. aprila v gledališču Vidy v Lausanni.
Berlin in Pariz želita skupno filmsko akademijo
13. 02. 2000 17.39
Nemški kancler Gerhard Schröder ter ministra za kulturo Nemčije in Francije, Michael Naumann in Catherine Trautmann, so nedavno v Berlinu soglašali, da bi morala Berlin in Pariz ustanoviti skupno filmsko akademijo. Akademijo - pobudo zanjo je že na zadnjem francosko-nemškem vrhu novembra lani dal kancler Schröder - naj bi sestavljali francoski in nemški predstavniki filmske industrije in televizije. Srečanja v Berlinu sta se udeležila tudi predsednik francosko-nemške televizije Arte Jobst Plog in francoska igralka Jeanne Moreau. Udeleženci so poudarili nujnost, da se da nov zagon sodelovanju med Francijo in Nemčijo na področju filmske industrije in da se poveča pomen evropskemu filmu. Konkretno so predlagali ustanovitev skupnega sklada, s katerim bi podprli distribucijo in promocijo petih francoskih filmov v Nemčiji in enakega števila nemških filmov v Franciji.
Moreaujevi zlati medved za življenjsko delo
12. 02. 2000 18.21
Francosko igralko Jeanne Moreau, ki je sinoči v Berlinu prejela zlatega medveda za življenjsko delo, so na posebni slovesnosti pozdravili z ovacijami. Po podelitvi so prireditelji predvajali film Gospodična (Mademoiselle), ki ga je režiral Tony Richardson.
V Berlinu odprli 50. mednarodni filmski festival
09. 02. 2000 20.22
Nemški predsednik Johannes Rau je v Berlinu danes odprl 50. mednarodni filmski festival. Ta prvič poteka na Potsdamer Platzu, kjer se je festival ob okrogli obletnici preselil v nov filmski center s skupno 27 kinodvoranami. Festival so v palači Berlinala slavnostno odprli s projekcijo novega filma nemškega režiserja Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The Million Dollar Hotel), ki je uvrščen v tekmovalni program. Do 20. februarja bo sicer v uradnem delu programa na ogled skoraj 300 filmov, med katerimi se bo 21 potegovalo za zlatega in srebrne medvede.
Tuji kritiki o najboljših francoskih filmih
30. 01. 2000 19.39
V Parizu so v soboto zvečer že petič podelili nagrade Lumiere du cinema francais, ki jih tuji kritiki v Parizu podeljujejo francoskim filmom. Izbirali so med filmi, ki so jih predvajali v francoskih kinematografih med 1. decembrom 1998 in 30. novembrom 1999.
Kmalu začetek Berlinala
29. 01. 2000 12.12
Na letošnjem Berlinalu, ki bo potekal od 9. do 20. februarja, bodo z novimi filmi sodelovali režiserji Volker Schloendorff, Wim Wenders, Miloš Forman in Anthony Minghella. Na 50. berlinskem filmskem festivalu bodo sicer predvajali še 10 filmov izven konkurence in predpremier. Mednje sodijo nova dela Poljaka Andrzeja Wajda, pa tudi filmi Jeanne Moreau in Roberta de Nira, ki se jima bodo na festivalu še posebej poklonili. V Berlinu pričakujejo ameriškega igralca Leonarda di Capria, ki se bo predstavil v novem filmu Dannyja Boyla Plaža (The Beach); film se sicer poteguje za zlatega ali srebrnega medveda.
Film Asterix na vrhu po gledanosti
07. 01. 2000 12.42
Film Asterix Clauda Zidija si je leta 1999 v Franciji ogledalo devet milijonov ljudi, po gledanosti pa mu sledi Jeanne D'Arc v režiji Luca Bessona, ki je v samo dveh mesecih privabil tri milijone gledalcev. Po besedah direktorja francoskega državnega kinematografskega centra Jean-Pierra Hossa so z rezultati zadovoljni. Nacionalni filmi so v Franciji pritegnili vsakega tretjega gledalca, vseh obiskovalcev pa so našteli prek 155 milijonov. Število obiskovalcev v francoskih kinematografih narašča že od leta 1993 in še ni pojenjalo, je še dejal Hoss.
Jeanne Moreau bo prejela zlatega medveda
05. 01. 2000 18.29
Francoska igralka Jeanne Moreau bo na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki bo potekal do 9. do 20. februarja, prejela zlatega medveda za življenjsko delo, so sporočili organizatorji. 71-letna Moreaujeva je filmsko kariero začela leta 1949, sodelovala pa je z nekaterimi vodilnimi režiserji, med drugim s Francoisom Truffautom v filmu Jules in Jim ter Orsonom Wellesom v Polnočnih zvonovih. V 50. in 60. letih je snemala tudi z Michelangelom Antonionijem, Josephom Loseyjem, Jacquesom Demyjem in Luisom Bunuelom. Drugi znani filmi, v katerih je nastopila Moreaujeva, so še Ljubimca, Dnevnik sobarice, Querelle in Nikita.
Umrl domnevno najstarejši moški na svetu
16. 11. 1999 08.01
V Portoriku je v 129. letu starosti umrl domnevno najstarejši moški na svetu Basilio Vega Perez. Njegova vnukinja Nelida Velez je dejala, da je bil dedek, ki je bil rojen leta 1871, do smrti zelo dobrega zdravja in bistrega duha. Spominjal se je tudi takšnih dogodkov, kot je bila španska predaja Portorika ZDA leta 1898.
Christo in Jeanne-Claude pripravljata instalacijo v Central Parku
08. 01. 1999 12.32
Konceptualna umetnika Christo in Jeanne-Claude, ki sta nazadnje zavila drevesa v Bruslju, želita zdaj v Central Parku v New Yorku postaviti 11.000 jeklenih vrat. Uprava parka sedemmilijonske metropole projekta doslej sicer še ni odobrila. Umetniškemu paru tako ni preostalo drugega, kot da sta za mnenje povprašala same Newyorčane, je poročal New York Times. Nekemu socialnemu psihologu sta naročila, da za mnenje o projektu povpraša 660 Newyorčanov. ''Večina je za instalacijo,'' sta povedala umetnika. Postaviti želita 4,5 metra visoka jeklena vrata, prekrita s trakovi blaga barve žafrana, tako da bi nastala 43 kilometrov dolga pot. Uprava parka se boji, da bi ovijanje poškodovalo drevesne popke in da bi park zaradi množice obiskovalcev, ki jo pričakujejo, utegnil utrpeti škodo.
Leipziški obelisk bitki narodov v Christovi preobleki?
26. 12. 1998 12.05
Združenje prijateljev leipziškega spomenika bitki narodov leta 1813 - ko so avstrijska, pruska, ruska in švedska vojska družno porazile Napoleona - je prosilo ameriškega umetnika Christa, naj ''obleče'' njihov obelisk, piše leipziški časnik Volkszeitung. S tem želijo po besedah predsednika združenja Stephana Seegera opozoriti na pomilovanja vredno stanje spomenika, okrog katerega redno korakajo desničarski skrajneži, in mu vrniti nekdanji blišč. Christov menedžer Wolfgang Volz naj bi po pisanju časnika pokazal zanimanje za naročilo, in sicer z besedami ''nikoli ne reči nikoli''. Umetnik Christo Javacheff je od leta 1986, ko je ''zavil'' prvo stavbo, švicarski muzej, zaslovel še s podobnimi projekti na desetih slavnih zgradbah, med njimi pariškim mostom Pont-Neuf. Pred dvema letoma sta s soprogo Jeanne-Claude s 100.000 kvadratnih metrov veliko 62-tonsko posrebreno ponjavo prekrila berlinski Reichstag, nedavno pa je zavil 178 dreves v švicarskem Riehnu.
Mitterrandova skrivnostna ljubica bo izdala knjigo
25. 09. 1998 16.24
Francoski literarni krogi že težko pričakujejo izid kjige, ki opisuje izvenzakonske spolne odnose in popularnega predsednika. Tokrat ne gre za Bill Clintona in Monico Lewinsky, ampak govori knjiga o pokojnem francoskem predsedniku Francoisu Mitterrandu, knjigo pa je napisala domnevna Mitterrandova ljubica, poznana po psevdonimu Jeanne Dautun, njene prave identitete pa založniki knjige nočejo razkriti.
Poziv intelektualcev in umetnikov k podpori Clintona
23. 09. 1998 15.48
V današnji izdaji francoskega dnevnika Le Monde je približno 50 svetovno znanih osebnosti iz sveta umetnosti, literature in industrije zabave izrazilo podporo ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ki je ''že osem mesecev izpostavljen preiskovalnemu nadlegovanju fanatičnega preiskovalca z neomejenimi pooblastili''.
Isabelle Huppert gostiteljica 51. cannskega festivala
03. 04. 1998 17.52
Francoska igralka Isabelle Huppert, z dvanajstimi predvajanimi filmi nedvomno ena od rekorderk od cannskega festivala, bo v Festivalski palači 13. maja slovesno odprla letošnji 51. mednarodni filmski festival v Cannesu, so danes sporočili prireditelji. Isabelle Huppert, pred dvajsetimi leti okronana kot najboljša igralka za vlogo zastrupljevalke v drami Violette Nozieres svojega najljubšega režiserja Claudea Chabrola, bo nasledila Jeanne Moreau kot gostiteljica slovesnega odprtja in zaključka festivala 24. maja. Stara cannska znanka, članica žirije leta 1984 Isabelle Huppert je v Cannesu predstavljala filme najrazličnejših narodnosti. Na cannsko la Croisette je prvič prišla leta 1975 s filmom Aloise Liliane Kermadec. Dve leti kasneje se je vrnila s Čipkarico Švicarja Clauda Gorette, nato pa še z zmagoslavno Violette Nozieres in Sestrama Bronte Andreja Techineja.
Christov ameriški sen
28. 11. 1997 08.52
Umetnik bolgarskega rodu Christo Javacheff je napovedal, da bo Central Park v New Yorku za dva tedna prekril z lebdečo streho. Podvig naj bi se mu posrečil s pomočjo niza 4,5 metra visokih in skoraj tri metre širokih kovinskih vrat, ki jih bo na razdalji dveh metrov postavil vzdolž potke v znanem parku. Na vrata bo pritrdil velike kose platna, ki bodo tako lahko vodoravno lebdeli. Samosvoj Bolgar upa, da bo projekt, ki ga bo tudi sam financiral, lahko čimprej izvedel.
Moreauejeva in Forman bosta prejela nagrado Evropske filmske akademije
21. 11. 1997 10.28
Francoska filmska igralka <b>Jeanne Moreau</b> bo na podelitvi evropske filmske nagrade 6. decembra v Berlinu prejela priznanje za življensko delo. Nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Evropska filmska akademija, bo tako prvič dobila igralka.