Jedrska
Manjši jedrski nesreči
16. 05. 2001 00.00
V Litvi se je včeraj zgodila manjša jedrska nsreča, ko se je pri prevozu jedrskih odpadkov iz elektrarne Ignalina v zabojnik zaletel in ga prevrnil tovornjak. Zabojnik s "povprečno radioaktivnimi" jedrskimi odpadki je začel puščati, vendar izven območja jedrske elektrarne niso izmerili povečanja radioaktivnega sevanja. Nesreča je bila ocenjena s stopnjo ena, na lestvici od 0 do 7. Mnogo zahodnih držav zahteva, da Litva zapre oba reaktorja. Zaradi pritiska Evropske unije se je ta baltska država obvezala, da bo do leta 2005 iz omrežja izklopila prvi reaktor, datum odklopa drugega reaktorja pa še ni določen. Jedrska elektrarna Ignalina pokriva več kot dve tretjini litovskih potreb po elektriki.
"Jedrska cigara" odplula
06. 04. 2001 00.00
Zgodaj dopoldne je iz koprske luke izplula ameriška jedrska podmornica Norfolk, kmalu za njo pa še njena spremljevalna ladja Emory Land. Kljub temu, da pravkar sprejeti pomorski zakonik prepoveduje ladjam na jedrski pogon plutje po slovenskem teritorialnem morju, so nasprotniki vključevanja v pakt Nato, popoldne pripravili tiskovno konferenco, da se kaj podobnega ne bi še kdaj zgodilo.
Jedrska podmornica v Kopru
02. 04. 2001 00.00
Zjutraj je iz italijanskih teritorialnih voda v slovenske vode priplula ameriška podmornica Norfolk. Že od sobote se v pristanišču nahaja spremljevalna ladja Emory's Land. Podmornica bo v Kopru ostala do petka, 6. aprila, po zagotovilih ministrstva za obrambo pa ni oborožena z jedrskim orožjem. Za varnost ob prihodu ameriške jedrske podmornice je bilo po policijskih poročilih na kopnem v pripravljenosti sto uniformiranih policistov, za ukrepanje na morju pa je imela pomorska policija pripravljenih deset plovil s posadkami.
Temelinu znižali obratovalno moč
02. 04. 2001 00.00
Potem ko so včeraj ponovno zagnali sporno češko jedrsko elektrarno Temelin in povečali zmogljivosti prvega reaktorskega bloka z dveh na 40 odstotkov obratovalne moči, so danes zaradi iztekanja olja v turbini moč reaktorja spet znižali na dva odstotka. Za uhajanje olja naj bi bilo krivo slabo tesnilo, elektrarno pa naj bi po nekajurnem popravilu ponovno zagnali.
Temelin spet obratuje
01. 04. 2001 00.00
Sporna češka jedrska elektrarna Temelin je v nedeljo popoldne vnovič začela obratovati. Temelin so zaustavili v noči na sredo, ko je vnovič prišlo do hujših tresljajev na turbini v prvem reaktorskem bloku, elektrarna pa že od oktobra obratuje le poskusno.
Napovedani protesti ob prihodu Norfolka
30. 03. 2001 00.00
V koprsko pristanišče je že vplula ameriška bojna ladja Emory's Land kot nekakšna predstraža oziroma spremljevalna ladja podmornice USS Norfolk. Zakaj ji ni takoj sledila jurišna jedrska podmornica iz razreda Los Angeles, kot je bilo napovedano, zaenkrat ni znano. Ta naj bi po zadnjih vesteh priplula v ponedeljek in se v našem morju zadržala teden dni.
Popravila v nuklearki Temelin
08. 03. 2001 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je danes zaradi nadaljnjih popravil za teden dni prekinila poskusno delovanje, je sporočilo vodstvo elektrarne. Elektrarno so začasno zaprli, da bi popravili tri zapornice za reguliranje toka, ki povzročajo tresljaje v generatorju glavne turbine. Popravila v elektrarni so sicer potekala že januarja, ko naj bi tresljaje na eni od štirih zapornic že znižali za 80 odstotkov.
Iskanje trupel pogrešanih
16. 02. 2001 00.00
Ameriška jedrska podmornica Greeneville je bila med trčenjem z japonsko ribiško ladjo dve navtični milji zunaj območja, ki je predvideno za vadbo zasilnega dviga na površje. Ameriška obalna straža pa je prenehala aktivno iskati morebitne preživele, kar pomeni, da bodo od danes naprej iskali le še trupla pogrešanih.
Preiskava o vplivu JE Temelin na okolje
13. 02. 2001 00.00
Avstrijski in češki predstavniki so se danes na Dunaju dogovorili o podrobnostih raziskave o vplivu sporne češke jedrske elektrarne Temelin na okolje, ki naj bi pomirila avstrijske bojazni glede te elektrarne. Češki zunanji minister Jan Kavan in avstrijski minister za kmetijstvo in okolje Wilhelm Molterer sta tako sprejela glavne smernice študije, o kateri so se dogovorili že decembra lani. Evropska komisija pa bo na osnovi stališč vpletenih držav določila kriterije za ocenitev vpliva jedrske elektrarne Temelin na okolje, sta v skupni izjavi še zapisala oba ministra.
Piranski zaliv ključ dogovora
23. 01. 2001 00.00
Vsi dogovori s Slovenijo - jedrska elektrarna Krško, varčevalci Ljubljanske banke in Trdinov vrh - čakajo zaradi Piranskega zaliva. Če bi Slovenija, kot predlaga Hrvaška, dobila pravico prehoda - ne pa tudi izhoda - do odprtega morja, s tem ne bi dobila tudi pravice do izkoriščanja naravnega bogastva na tem prehodu, kjer prav tako ne bi mogle pluti tuje vojaške ladje, v današnji izdaji hrvaškega časnika <A href="http://www.vjesnik.hr/html/2001/01/23/Clanak.asp?r=tem&
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Klestil in Havel o JE Temelin
20. 12. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel in njegov avstrijski kolega Thomas Klestil sta danes zavrnila idejo o povezovanju vprašanja sporne češke jedrske elektrarne Temelin s pogajanji za vstop Češke v Evropsko unijo. Klestil je po delovnem srečanju s Havlom v Pragi dejal, da bi morali bilateralne probleme rešiti na prijateljski način in v duhu dobrososedskih odnosov.
Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki
16. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Radioaktivno sevanje ruske jedrske elektrarne
05. 12. 2000 00.00
V ruski jedrski elektrarni Novoronež so zabeležili povečano stopnjo radioaktivnega sevanja, so danes povedali neimenovani viri v ruskem ministrstvu za energetiko. Povečano stopnjo sevanja so zabeležili med preverjanjem vode, ki oskrbuje dva od petih reaktorjev nuklearke, ki sta ustavljena že od leta 1988 oziroma 1990.
Černobil znova v pogonu
01. 12. 2000 00.00
Jedrska elektrarna v Černobilu je danes vnovič začela obratovati, potem ko so jo morali zaradi okvare električnega sistema na tretjem reaktorju v ponedeljek ustaviti, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil eden od inženirjev v elektrarni, Boris Baranov. Sicer bo Ukrajina Černobil dokončno zaprla 15. decembra.
JE Krško potresno varna
29. 11. 2000 00.00
Danes je v Bruslju, kjer se je udeležil zasedanja pododbora EU in Slovenije za okolje, energetiko in transport, direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič izjavil, da je jedrska elektrarna v Krškem potresno varna, v nasprotnem primeru bi jo sami zaprli. Študije so tudi pokazale, da edina slovenska nuklearka zdrži več potresnega pritiska, kot je bilo načrtovano.
Češka se želi dogovoriti o Temelinu
17. 11. 2000 00.00
Češka se je pripravljena pogovoriti z avstrijsko vlado o varnosti v sporni jedrski elektrarni Temelin, vendar pa zaprtje nuklearke ne pride v poštev, je danes za češko tiskovno agencijo ČTK povedal češki zunanji minister Jan Kavan. Po njegovem mnenju bi lahko z Avstrijo do konca leta sicer zgladili nesoglasja. Avstrija zaradi Temelina ovira pristopna pogajanja med Češko in EU.
Blokada Avstrije pri pogajanjih z EU
10. 11. 2000 00.00
Avstrija zaenkrat ne
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Nuklearke v kandidatkah za članstvo
18. 10. 2000 00.00
Skupina za atomska vprašanja Evropske unije bo do konca leta pripravila poročilo o jedrski varnosti v vseh kandidatkah za članstvo, nato pa bo unija na ravni ministrskega sveta sprejela ustrezne zaključke, v katerih bo, če bo potrebno, kandidatkam svetovala izboljšave. To je danes po pogovorih s češkim zunanjim ministrom Janom Kavanom, s katerim sta govorila o češko-avstrijskih nesoglasij glede nuklearke v Temelinu, povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Pri tem je zatrdil, da ne gre za postavljanje novih pogojev v širitvenem procesu. Poročilo skupine za atomska vprašanja bo odgovorilo, ali kandidatke za članstvo pri jedrski varnosti sledijo praksi članic EU, ministrski svet pa nato po Verheugnovih besedah sprejel "ustrezne zaključke". Kot je razložil komisar, bo skupina za atomska vprašanja poročilo pripravila na podlagi študij, ki jih o vseh jedrskih elektrarnah v prosilkah za članstvo, torej tudi o nuklearki v Krškem, izdeluje Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA, kar pomeni izvedence iz držav članic EU z aktivno jedrsko politiko.
JE Temelin dobila dovoljenje za zagon
09. 10. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je danes dobila dovoljenje za zagon. Češka agencija za jedrsko energijo je po treh dneh pregledov češkemu elektroenergetskemu podjetju CEZ namreč podelila vsa potrebna dovoljenja za zagon elektrarne. Po poročanju češke tiskovne agencije CTK bodo v prvem bloku reaktorja elektrarne v roku 20 ur sprožili prvo verižno reakcijo. Proti zagonu temelinske elektrarne, ki jo bodo na češko električno omrežje priklopili najkasneje maja 2001, so v zadnjem letu odločno protestirali predvsem v Avstriji, pa tudi v Nemčiji. Temelin je namreč oddaljen le približno 100 kilometrov od avstrijskega Linza in 230 kilometrov od Münchna. Temelinsko jedrsko elektrarno so zgradili po sovjetskih načrtih leta 1983, po političnih spremembah leta 1989 pa so jo posodobili z ameriško tehnologijo. Prav to "mešanje" tehnologij pa je po mnenju kritikov močno ogrozilo varnost te elektrarne.
''Širitev EU na Vzhod da, toda...''
15. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenhalter je danes v Gradcu izjavil, da se bo zavzel za to, da bi kmalu organizirali posvet o jedrski elektrarni Krško, in da bi avstrijski parlament sprejel podobno resolucijo, kot jo je v zvezi s češko JE Temelin. Dejansko to pomeni, da je stališče FPÖ, da bi morali soglasje k zaključku pogajanj na področju energije med Slovenijo in EU pogojiti s slovenskimi zagotovili o zaprtju JEK, je menil Westenhalter in še dodal, da bi morala biti avstrijska "jedrska politika" sedaj bolj usmerjena v Krško kot pa Temelin.
Jedrski strokovnjaki sklenili blejsko konferenco
14. 09. 2000 00.00
S predstavitvijo prvih obratovalnih izkušenj po nedavni uspešni zamenjavi uparjalnikov v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so v hotelu Golf sklenili tridnevno mednarodno konferenco Jedrska energija v Srednji Evropi 2000. Približno sto izvedencev iz več kot 20 držav je v okviru blejske konference obravnavalo novosti s področij, kot so obratovanje jedrskih elektrarn, reaktorska fizika in odnos javnosti do jedrske energije. Konferenco sta pripravila Institut Jožef Stefan in Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.
Jedrska energija ostaja v EU
07. 09. 2000 00.00
Jedrska energija bo v predvidljivi prihodnosti ostala pomemben del energetskega sektorja, ugotavlja v danes objavljenem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah Evropska komisija. Šest kandidatk, vključno s Slovenijo, ima jedrske reaktorje, ki so primerni za delovanje do izteka njihove tehnične življenske dobe. Jedrska elektrarna v Krškem v to kategorijo spada zato, ker je grajena z zahodno tehnologijo, iz istega razloga tudi nuklearka v romunski Cernavodi. Ostale nuklearke, naštete v tej skupini, so bile sicer grajene s sovjetsko tehnologijo, vendar jih je moč modernizirati do sprejemljive varnostne ravni, je zapisano v poročilu.
Protest nasprotnikov jedrske energije
02. 09. 2000 00.00
Na mejnih prehodih med Avstrijo in Češko so dopoldne potekale priprave za napovedano zaporo, ki jo pripravljajo avstrijski nasprotniki jedrske energije. Zapora meje je najbolj prizadela češke voznike, ki se vračajo s poletnih počitnic. Avstrijski nasprotniki jedrske energije so jim delili letake, na katerih zahtevajo, da češka jedrska elektrarna ne začne obratovati, preden izvedenci ne bodo ugotovili, ali ustreza varnostnim merilom. Avstrijska vlada je minuli teden Češko opozorila, da je njen vstop v EU odvisen od vprašanja nuklearke Temelin.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Compaq bo razvil najhitrejši superračunalnik
26. 08. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za energetiko je sporočilo, da je izbralo ameriškega proizvajalca računalnikov Compaq za razvoj najhitrejšega superračunalnika na svetu za svoj Nacionalni laboratorij v Los Alamosu v Novi Mehiki. Ministrstvo bo uporabilo 200 milijonov dolarjev vreden računalnik v programu, ki brez jedrskih poskusov proučuje, kako se starajo jedrska orožja. Računalnik, imenovan Advanced Strategic Computing Iniciative Q, bo imel več kot 11.968 procesorjev, kar mu bo omogočalo opraviti več kot 30 bilijonov operacij v sekundi. To je dvainpolkrat hitreje od današnjega najhitrejšega superračunalnika ASCI White, ki ga je izdelal ameriški velikan IBM. Novi ASCI Q bo velik za pet košarkarskih igrišč. Superračunalnik naj bi začel delati v začetku leta 2002. Oddelek za nacionalno jedrsko varnost bo imel možnost nadgradnje procesorjev, kar bi lahko do leta 2004 povečalo zmogljivosti računalnika na 100 trilijonov operacij v sekundi. ASCI Q bo sestavljen iz računalnikov AlphaServer, ki so Compaqovi računalniki za opravljanje zahtevnih nalog v podjetjih.