Jens Stoltenberg

Biden znova: Nevarnost ruske invazije v Ukrajino "zelo velika"
17. 02. 2022 07.09
Potem ko je Rusija naznanila nadaljnje umikanje vojaških sil z območij blizu Ukrajine, so zahodni zavezniki do tega skeptični. ZDA so navedbe Rusije o umikanju svojih vojakov z meje z Ukrajino že predhodno zavrnile kot napačne, Biden pa je znova zatrdil, da je nevarnost ruske invazije 'zelo velika. Po poročilih o obstreljevanju v Ukrajini ZDA in Nato opozarjata pred ruskimi provokacijami.

Blinken pravi, da ZDA nimajo dokazov o ruskem umiku
16. 02. 2022 08.32
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da ZDA kljub drugačnim trditvam Moskve nimajo dokazov o znatnem umiku ruskih sil z meja Ukrajine. "Na žalost je razlika med tem, kar Rusija pravi, in tistim, kar počne. Tisto, kar vidimo, ni znaten umik," je dejal. Obrambni ministri zveze nato so medtem dejali, da bodo preučili možnosti dolgoročnejše krepitve sil na vzhodu. Ruski varnostni svet pa ZDA vidi kot grožnjo.

Rusija sporočila, da z ukrajinske meje umika določeno število vojakov
15. 02. 2022 06.15
Po več tednih napetosti je Rusija zdaj sporočila, da umika določeno število vojakov na ukrajinski meji. Razmere so še vedno majave, vendar pa upanje za diplomatsko rešitev še ni izgubljeno. V Rusijo se je odpravil tudi nemški kancler Olaf Scholz, Putin je na srečanju z njim dejal, da je pripravljen na nadaljevanje pogovorov, da si Rusija seveda ne želi vojne v Evropi, a da na njihove predloge doslej ni konstruktivnega odziva. Ruska duma je pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Ukrajina na to odgovarja, da je to ekvivalent napadu brez orožja in "da bo v tem primeru takoj odstopila od dogovorov z vsemi posledicami."

Nato: Krepitev ruske vojaške prisotnosti nevaren trenutek za evropsko varnost
10. 02. 2022 06.34
Ruska napotitev vojakov na vojaške vaje v Belorusijo in na ukrajinsko mejo predstavlja "nevaren trenutek za evropsko varnost", je dejal Jens Stoltenberg, generalni sekretar Nata. Podobno je po srečanju z njim menil britanski premier Boris Johnson. V prizadevanjih za rešitev krize na rusko-ukrajinski meji tudi v Berlinu potekajo pogovori na ravni svetovalcev v okviru t. i. normandijskega formata.

Stoltenberg bo postal guverner norveške centralne banke
04. 02. 2022 12.22
Generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, bo v začetku decembra prevzel vodenje norveške centralne banke. 62-letni Stoltenberg je generalni sekretar Nata od leta 2014, sedanji mandat se mu izteče 30. septembra. Pred tem je bil med letoma 2005 in 2013 norveški premier.

Rusija: Na žalost ZDA še naprej zaostrujejo napetosti, ZDA: Rusija pripravlja lažno operacijo
03. 02. 2022 21.07
Kremelj je ponovno pozval ZDA, naj prenehajo z zaostrovanjem napetosti, potem ko je Washington napovedal, da bo v luči napetosti na rusko-ukrajinski meji v Evropo napotil več tisoč vojakov. Medtem pa so neimenovani višji washingtonski uradniki povedali, da so pridobili obveščevalne podatke o tem, da Rusija pripravlja posnetek o lažnem napadu Ukrajincev na ruske sile, ki bi ga nato izkoristila kot povod za invazijo na Ukrajino. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je izrazil zaskrbljenost zaradi povečevanja prisotnosti ruskih vojakov v Belorusiji.

Britanci z načrti za sankcije razjezili Kremelj, Varnostni svet o Ukrajini
31. 01. 2022 13.07
Kremelj je obsodil britanske načrte za uvedbo novih sankcij proti ruskim podjetjem, s katerimi naj bi Moskvo odvrnili od vdora v Ukrajino. Za Moskvo so takšni ukrepi nesprejemljivi in napovedujejo, da se bo Rusija na vsako takšno dejanje odzvala na način, ki bo temeljil na njenih interesih, so poudarili v Kremlju. Medtem Rusija in Kitajska nista uspeli blokirati zasedanja Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, kjer so ZDA in njeni zavezniki ponovili trditve o nevarnosti ruske grožnje.

'Nato tudi v primeru ruske invazije v Ukrajino ne bo poslal bojnih enot'
30. 01. 2022 08.20
Ameriška misija pri ZN je dan, preden predsedovanje Varnostnemu svetu ZN za mesec februar od Norveške prevzame Rusija, za ponedeljek sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino. Da Nato tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bo poslal svojih bojnih enot, pa je medtem zagotovil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

ZDA in zaveznice naj bi v več držav vzhodne Evrope napotile več tisoč vojakov
26. 01. 2022 06.49
ZDA in nekaj njenih zaveznic se dogovarjajo o napotitvi več tisoč vojakov v vzhodnoevropske države članice zveze NATO pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino. Vzhodnoevropskim državam želijo tako izkazati podporo ob nenehni agresiji Moskve, so razkrili trije ameriški uradniki, ki so seznanjeni z vsebino pogovorov. Morebitni ruski napad na Ukrajino pa bi bil največja invazija od druge svetovne vojne in bi spremenil svet, je ocenil predsednik ZDA Joe Biden. Predstavnika vlade sta podrobneje opredelila povračilne ukrepe, ki čakajo Rusijo v primeru napada, Biden pa je nakazal, da bi lahko sankcije doletele tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Esej, zunanji sovražniki, zapletena zgodovina: kako smo končali na pragu vojne?
26. 01. 2022 06.00
Čeprav za zdaj še vsi vpleteni načeloma prisegajo na iskanje diplomatskih rešitev, napetostim na rusko-ukrajinski meji ni videti konca. Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da bo našel lastno "vojaško tehnično" rešitev, če Nato ne bo ustavil svoje "agresije", Zahod pa ga obtožuje, da išče konflikte, kjer jih ni, in napoveduje "boleče sankcije". Med obema velikima silama pa je Ukrajina. Država, utrujena od političnih preigravanj, ki jo ob tem hromijo še domača korupcija, šibko gospodarstvo in iskanje (nove) identitete med Vzhodom in Zahodom.

Biden ob morebitnem napadu na Ukrajino Rusiji zagrozil z 'ogromnimi posledicami'
25. 01. 2022 08.13
Po večkratnih razpravah o zaostrovanju razmer med Ukrajino in Rusijo je predsednik ZDA Joe Biden napovedal "ogromne sankcije proti Rusiji", če bo napadla Ukrajino. S prstom je zažugal tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Biden pa je po kriznih pogovorih z evropskimi voditelji o odvračanju Rusije od napada na Ukrajino razglasil "popolno enotnost" med zavezniki. Pentagon je medtem sporočil, da je zaradi ukrajinske krize v pripravljenosti 8500 ameriških vojakov. V Kijevu pa se urijo prostovoljci.

Umrl predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli
11. 01. 2022 06.02
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je umrl v starosti 65 let, je sporočil njegov predstavnik za odnose z javnostmi Roberto Cuillo. Sassoli je bil hospitaliziran v bolnišnici od 26. decembra zaradi resnih zapletov, ki jih je povzročila okvara imunskega sistema. Po smrti Sassolija vodenje parlamenta začasno pripada prvi podpredsednici Metsoli.

Stoltenberg: Nevarnost konflikta zaradi ruske grožnje realna
07. 01. 2022 06.22
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Bruslju dejal, da je nevarnost konflikta v luči ruske grožnje Ukrajini "realna". Zavezništvo pri tem obžaluje, da Rusija ni ukrepala za zmanjšanje napetosti in še naprej kopiči vojaške sile ob meji z Ukrajino. Nato je pripravljen na dialog z Moskvo, a hkrati tudi na morebiten neuspeh pogovorov.

Tokajev: V Kazahstanu vzpostavljen red, protesti zamajali trg kriptovalut
07. 01. 2022 07.29
Kazahstanski predsednik Kasim Džomart Tokajev je sporočil, da je bil v državi po več dneh nemirov večinoma vzpostavljen ustavni red. Zatrdil je, da se ne bo pogajal s protestniki in dodal, da je dal pooblastilo varnostnim silam, da streljajo brez opozorila. "V tujini pozivajo obe strani k pogajanjem za mirno rešitev. Kakšne neumnosti. Kakšna so lahko pogajanja s kriminalci, z morilci?" Odločno ukrepanje oblasti je podprla tudi Kitajska. Nemiri, ki so izbruhnili po protestih zaradi povišanja cen goriv, so sicer po zadnjih navedbah notranjega ministrstva zahtevali 26 smrtnih žrtev med protestniki. Protesti so sicer zamajali tudi trg kriptovalut, saj Kazahstan velja za "drugi največji rudnik" kriptovalut na svetu.

Putin obtožil ZDA agresivnega pristopa k ukrajinskemu konfliktu
21. 12. 2021 17.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA zagrozil z ukrepanjem, saj se ne strinja z njenimi pristopom do ukrajinskega konflikta, ki ga je označil za agresivnega. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je medtem danes izrazil željo po čimprejšnji včlanitvi v zvezo Nato.

Rusija zahteva umik enot Nata iz vzhodne Evrope
17. 12. 2021 19.06
Rusija je Zahodu predlagala seznam predlogov za varnostna zagotovila, s katerimi bi, kot navajajo, končali trenutno krizo in pričeli normalizacijo odnosov. V dveh dokumentih, naslovljenih posebej na zvezo Nato in ZDA, Moskva terja zagotovila, da bodo podpisniki odstopili od nameščanja vojaških enot na ozemlju držav, ki so se zvezi Nato pridružile po letu 1997. Na predlog Moskve so se odzvali v Washingtonu, kjer je tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki dejala, da se "ZDA o evropski varnosti ne bodo pogovarjale brez evropskih zaveznikov in partnerjev". ZDA tudi zavračajo kakršne koli garancije o zaustavitvi širjenja Nata na vzhod.

'O odnosu Nata z Ukrajino bodo odločale zaveznice in Ukrajina, nihče drug'
11. 12. 2021 11.16
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v petek ob robu srečanja z novim nemškim kanclerjem Olafom Scholzem zavrnil poziv Rusije Zahodu, naj Ukrajine ne sprejme v zavezništvo. Scholz je Moskvo tudi opozoril na resne politične in gospodarske posledice ob nadaljnji agresiji.

EU in Nato zagotovila podporo članicam ob meji z Belorusijo
28. 11. 2021 16.35
Evropska unija in zveza Nato sta izrazili solidarnost z Litvo, Latvijo in Poljsko, ki se soočajo z valom migrantov iz Belorusije. EU in zavezništvo sta tudi pripravljena okrepiti sodelovanje v odzivu na hibridne grožnje, sta v Vilni zatrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Migrantska kriza: EU z novimi sankcijami proti Belorusiji
15. 11. 2021 09.21
Zunanji ministri EU so v Bruslju potrdili razširitev pravnega okvira za sankcije proti posameznikom in podjetjem, ki bo omogočila kaznovanje odgovornih v Belorusiji za hibridne napade in izkoriščanje migrantov v politične namene. V Belorusiji je po različnih ocenah od 8000 do 22.000 migrantov. Dogovora o konkretnih imenih še ni, pričakuje se v prihodnjih tednih, in sicer gre za od 30 do 40 oseb in družb. Poljska bo medtem decembra začela graditi pregrado na meji z Belorusijo.

Zunanja ministra ZDA in Francije in sekretar zveze Nato o 'skrb vzbujajočih premikih ruske vojske'
15. 11. 2021 09.18
Ameriški državni sekretar Antony Blinken in zunanji minister Francije Jean-Yves Le Drian sta govorila o "zaskrbljujočih" aktivnostih ruske vojske na ozemlju in v bližini Ukrajine, so sporočili z ameriškega State Departmenta. Obenem sta potrdila nadaljnjo neomajno zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes Rusijo posvaril pred "kakršnimi koli nadaljnjimi provokacijami ali agresivnimi dejanji" glede Ukrajine.

'Spominjamo se tistih, ki so umrli, in slavimo tiste, ki so tvegali vse, da bi jim pomagali'
11. 09. 2021 16.04
Žrtev terorističnih napadov v ZDA, ki so pred 20 leti pretresli ves svet, so se spomnili tudi v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. V svojih sporočilih so voditelji in zunanji ministri poudarili tudi pomen sodelovanja z ZDA, med drugim v boju proti terorizmu.

Svet obsodil napad v Kabulu, evakuacija ostaja prednostna naloga
26. 08. 2021 20.14
Iz sveta se vrstijo obsodbe in izrazi sožalja ob današnjih eksplozijah v Kabulu. V Evropski uniji in zvezi Nato so poudarili, da prioriteta ostaja evakuacija ljudi iz Afganistana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da skušajo evakuirati več sto ljudi. Britanski premier Boris Johnson je medtem sklical odbor za izredne razmere Cobra.

G7 od talibanov zahteva varen prehod tudi po 31. avgustu
24. 08. 2021 07.18
O Afganistanu, ki je 15. avgusta dokončno padel v roke talibanov, so razpravljali predstavniki skupine G7. Med drugim so govorili o podaljšanju roka za evakuacijo, čemur novi režim v Kabulu odločno nasprotuje. Predsednik ZDA Joe Biden tudi po vrhu skupine G7 vztraja pri umiku ameriških sil iz Afganistana do 31. avgusta. Britanski premier Boris Johnson pa je dejal, da voditelji skupine ostajajo zavezani Afganistanu.

Kljub kaosu, ki otežuje evakuacijo, ZDA vztrajajo: Rok je 31. avgust
20. 08. 2021 11.24
Odkar so talibani prevzeli prestolnico Afganistana, je iz Kabula odletelo že več kot 18 tisoč ljudi. A Španci so opozorili, da letala zaradi kaosa na letališču odhajajo delno prazna, ena izmed družin je za seboj pustila hčerko, ki se je izgubila v gneči. Nato se je po številnih kritikah o tem, kako se Zahod spopada s krizo, zavzel, da bo svoja prizadevanja za evakuacijo podvojil, toda zadnji rok za evakuacijo za zdaj vseeno ostaja 31. avgust. Nemčija je potrdila, da je bil med potjo na letališče ranjen njihov državljan, Amnesty International pa je ZN medtem pozval, naj zaščiti ogrožene skupine.

'Ta režim bomo ocenjevali po dejanjih, ne besedah'
18. 08. 2021 12.45
EU, ZDA in še 18 drugih držav so v skupni izjavi talibane pozvale, naj zagotovijo zaščito in pravice žensk in deklic v Afganistanu. Medtem se nadaljujejo evakuacije ameriških in evropskih državljanov ter njihovih afganistanskih sodelavcev. Ameriška vojska je doslej iz Afganistana evakuirala več kot 3200 ljudi, od tega 1100 v torek. V Nemčiji pa je zgodaj davi pristalo letalo s 130 evakuiranimi osebami iz Kabula.

Talibani patruljirajo po Kabulu, Evropa evakuira svoje državljane in sodelavce
17. 08. 2021 08.48
Letališče v Kabulu spet deluje, letala vzletajo in pristajajo. Ves svet skuša čim hitreje varno evakuirati svoje državljane, diplomate, pa tudi vojaške sodelavce in njihove najbližje. Talibani so medtem zavzeli vse kontrolne točke v prestolnici, do zob oboroženi patruljirajo po mestu. Na drugem koncu sveta pa je najmočnejša velesila sporočila, da bo talibansko vlado priznala, glede na njihova dejanja – v kolikor bodo denimo spoštovali pravice žensk in se izogibali ekstremizmu. Ameriški predsednik Biden še vedno vztraja, da so ZDA v Afganistanu dosegle svoje cilje. Pa je bilo vredno?

Zatišje pred viharjem? 'Ljudje so zadovoljni z nami, z našimi dejanji. Srečnejši bodo'
15. 08. 2021 10.17
Afganistanska prestolnica je padla. Talibani so brez upora vkorakali v Kabul in zavzeli predsedniško palačo, pod njihovim nadzorom so že številne četrti, poročil o večjih spopadih in nasilju za zdaj ni. Predsednik Ašraf Gani je medtem zapustil državo in pobegnil v Tadžikistan. Preostanek administracije medtem prebivalcem obljublja miren prenos oblasti. Talibani so zato že razglasili zmago.

Desetletje od tragedije Breivikov vpliv šibak, a ekstremizem še ni poražen
22. 07. 2021 09.00
Mineva desetletje od dneva, ko je Anders Behring Breivik v bombnem in strelskem napadu na Norveškem hladnokrvno ubil 77 ljudi, med njimi je bila večina najstnikov na začetku svoje življenjske poti. Čez leto dni je bil Breivik obsojen na 21 let zapora, najdaljšo možno kazen na Norveškem. Država je tedaj pod vodstvom predsednika vlade Jensa Stoltenberga stopila skupaj in pokazala enotnost v trenutkih, ko je doživela najbolj smrtonosno nasilje po drugi svetovi vojni. Nikoli ne moremo razglasiti popolne zmage nad ekstremizmom, lahko pa zaključimo poglavje, je Stoltenberg povedal ob deseti obletnici.

Peking: Nato glede grožnje s Kitajske pretirava in ustvarja konfrontacijo
15. 06. 2021 09.26
Peking je zvezo Nato obtožil, da s trditvami o grožnji s Kitajske pretirava in "ustvarja konfrontacijo". Zahodne zaveznice so se na vrhu Nata namreč zaobljubile, da bodo sodelovale v boju proti izzivom, ki jih predstavlja kitajska politika.

Vrh Nata odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih, zaostrili držo do Kitajske
14. 06. 2021 06.30
Voditelji 30 članic zveze Nato, med njimi kot predsednik ZDA prvič Joe Biden, so v Bruslju odprli novo poglavje v čezatlantskih odnosih v času vse kompleksnejšega varnostnega okolja. Potrdili so enotnost, solidarnost in povezanost ter zavezanost 5. členu Severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi. Nato je prvič tudi zaostril držo do Kitajske. Poleg tega so odločili, da Nato ne bo normaliziral odnosov z Rusijo, dokler ne bo izpolnjevala mednarodnih zavez. Odločili so se tudi za krepitev skupnega financiranja z letom 2023, in sicer na podlagi analize potreb.