Jordanija
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
OIK "vabi" k bojkotu Izraela
13. 11. 2000 00.00
Arabski voditelji so se zbrali v katarski prestolnici Doha na vrhunskem srečanju Organizacije islamske konference (OIK). Srečanje je odprl iranski predsednik Mohamad Hatami, ki predseduje OIK, uvodnega zasedanja pa se je udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Vrhunskega srečanja OIK se udeležujejo predstavniki 56 držav, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in maroški kralj Mohamed VI. pa nista prispela v Doho. Glavna tema prvega dneva zasedanja je bila nasilje na palestinskih ozemljih, ki je doslej zahtevalo že 210 življenj. Zunanji ministri članic OIK, ki predstavljajo okoli 1,2 milijarde muslimanov so pripravili osnutek resolucije, v kateri pozivajo k prekinitvi odnosov z Izraelom zaradi nasilja nad Palestinci. Hatami je v svojem nastopu predstavil mirovni načrt za Bližnji vzhod v štirih točkah, ki predvideva ustanovitev večverske države v Palestini. Srečanja se je udeležil tudi palestinski predsednik Jaser Arafat, ki je izjavil, da je odpor Palestincev odpor za svobodo in neodvisnost od okov okupatorja. "Palestinsko ljudstvo se zaveda pomembnosti take odločitve in nujnosti žrtev na tej poti." je še dejal Arafat. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v svojem nagovoru pozval voditelje k strpnosti, proti sovraštvu in nasilju.
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Skupno izraelsko-jordansko letališče
13. 05. 2000 09.10
Izrael in Jordanija sta se sporazumela o gradnji skupnega letališča na meji med državama, je sporočila izraelska vlada.
Jordanija sprejeta v WTO
18. 12. 1999 08.40
Generalni svet Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je danes odobril sprejem Jordanije v WTO, so sporočili s sedeža organizacije v Ženevi.
Uspešen dan za Izraelce
09. 12. 1999 21.14
Po posredovanju ameriške državne sekretarke Madeleine Albright so Izraelci in Palestinci nadaljevali pogajanja o trajnem mirovnem sporazumu. Palestinski pogajalec Jasir Abed Rabo je sporočil, da se je z izraelskim kolegom Odedom Eranom znova pogovarjal o vprašanju judovskih naselij na zasedenem Zahodnem bregu. Gre že za deveto srečanje, katerega namen je doseg dokončnega mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci.
Vojaška vaja Svetla zvezda se nadaljuje
20. 10. 1999 09.50
Tudi danes se v Vzhodni puščavi v Egiptu nadaljujejo vojaške vaje Svetla Zvezda, ki so se pričele 16. oktobra. Vojaška vaja, v kateri sodeluje 73.000 vojakov iz enajstih držav zaenkrat poteka po načrtih. Največ vojakov je iz Egipta in Združenih držav, sledijo pa jim še Velika Britanija, Francija, Italija, Jordanija, Kuvajt in Združeni arabski emirati. Vojaška vaja Svetla zvezda je največja razporeditev vojaških sil na svetu od Zalivske vojne leta 1991.
Jordanija podprla libanonsko-sirska stališča
14. 09. 1999 22.06
Jordanski kralj Abdulah II., ki je danes končal obisk v Libanonu, je izrazil podporo vztrajanju Libanona in Sirije po skupnih mirovnih pogajanjih z Izraelom.
Jordanija v gospodarski krizi
04. 06. 1999 10.20
Jordanijo je prizadela najhujša suša v zadnjih nekaj desetletjih, je razvidno iz skupnega poročila Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Svetovnega programa za prehrano (WFP). Kaka četrtina od 4,75 milijona ljudi je ogrožena, od tega še zlasti 180.000 ljudi, med drugim majhnih kmetov, ki bodo po ocenah samo v prihodnjih osmih mesecih za preživetje potrebovali 14.400 ton pšenice in 1300 ton stročnic. Po poročilu bi lahko letošnja domača žetev znašala 13.000 ton. S tem bi pokrili le en odstotek potreb v primerjavi s prejšnjimi desetimi odstotki. Zaradi pomanjkanja dežja bo slaba tudi pridelava sadja in zelenjave.
Zunanji minister Frlec iz Pariza na Norveško
19. 05. 1999 11.38
Slovenski zunanji minister Boris Frlec, ki bo popoldne končal obisk v Parizu, se bo na povabilo norveškega kolega Knuta Vollebaeka danes in jutri v Bergnu udeležil ministrskega sestanka skupine držav in predstavnikov mednarodnih in nevladnih organizacij, namenjenega človekovi varnosti.
Clinton in Abdulah zadovoljna z izidi volitev v Izraelu
18. 05. 1999 19.08
Ameriški predsednik Bill Clinton in jordanski kralj Abdulah sta danes v Washingtonu izrazila veselje nad zamenjavo vlade v Izraelu, obenem pa izrazila upanje, da bo mirovni proces na Bližnjem vzhodu znova zaživel.
Po Tunisu za sredozemske igre na vrsti Almeria
28. 04. 1999 18.21
Mednarodni odbor za sredozemske igre (CIJM) je na zasedanju v Tunisu, kjer bodo leta 2001 naslednje sredozemske igre, med drugim odločal tudi o prireditelju iger leta 2005. V konkurenci hrvaške Rijeke in po odpovedi kandidature črnogorske Budve so organizacijo iger zaupali španski Almeiri.
Jordanija vzpostavila letalsko promet v Libijo
20. 04. 1999 17.27
Iz Jordanije je danes poletelo prvo civilno letalo proti Libiji po odpravi prepovedi letov s strani Združenih narodov.
Diplomate iz Beograda umaknil tudi Egipt
04. 04. 1999 23.03
Svoje diplomate bo iz Beograda zaradi zračnih napadov zveze NATO umaknil tudi Egipt. Zunanji minister Egipta Amre Musa je pojasnil, da gre za ''začasen ukrep'', ki ne pomeni prekinitve diplomatskih odnosov z ZRJ. Hkrati je Musa obsodil masovni izgon Albancev s Kosova in podprl prizadevanja za vrnitev pregnancev na svoje domove.
Jordanija v Kuvajtu znova odprla veleposlaništvo
03. 03. 1999 18.32
Jordanija je danes v Kuvajtu znova odprla veleposlaništvo in s tem uradno normalizirala odnose med državama, ki so se ohladili v času krize v Perzijskem zalivu v letih 1990 in 1991.
Jordanski obisk v Kuvajtu po osmih letih ohladitve odnosov
02. 03. 1999 14.36
Jordanski zunanji minister Abdul-Ilah Katib je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt. Gre za prvi jordanski obisk v tej zalivski državi, potem ko sta Jordanija in Kuvajt ohladili odnose zaradi krize v Perzijskem zalivu leta 1990 in 1991.
Netanjahu v Amanu
28. 02. 1999 14.38
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes prispel v Aman, kjer se je v kraljevi palači sestal s kraljem Abdulahom II., so sporočili uradni jordanski viri. Netanjahuja spremlja izraelski zunanji minister Ariel Šaron.
Izraelca sta hčerko poimenovala po Jordaniji
08. 02. 1999 09.14
Nek izraelski par, ki je leta 1997 pod streli jordanskega vojaka izgubil hčerko, je ob rojstvu druge hčerke želel počastiti spomin na preminulega jordanskega kralja Huseina. Novorojenko sta starša poimenovala Yardena, kar v hebrejščini pomeni Jordanija. Ob smrti prve hčerke, ki je skupaj s šestimi šolarkami med izletom v Bakuri v Jordaniji umrla pod streli jordanskega vojaka, je kralj Husein osebno izrazil sožalje Ruhami in Šimonu Cohenu. Husein je dejanje jordanskega vojaka označil za ''ostuden'' zločin, izrazil pa je tudi ''globok občutek sramu in jeze''. Jordanski kralj je bil med zločinom na potovanju v tujini, ki pa ga je nemudoma prekinil, da bi družinam žrtev osebno izrazil sožalje, iz zasebnega sklada pa jim je namenil tudi odškodnino v višini milijona ameriških dolarjev. Jordanskega vojaka, ki je zločin zagrešil, so obsodili na dosmrtno ječo. ''Izgubila sva Keren, toda bog nama je dal drugega otroka, ki sva ga poimenovala Yardena, v čast jordanskega kralja Huseina. Upava, da bo Huseinov sin Abdulah nadaljeval pot, ki jo je začrtal njegov oče,'' je za izraelski radio povedal Šimon Cohen.
Albrightova obljubila pomoč Jordaniji
27. 01. 1999 17.46
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je obljubila pomoč Jordaniji, in pohvalila prizadevanja kralja Husseina potem, ko je prispel v Združene države Amerike po medicinsko pomoč. Albrightova je izjavila, da je Jordanija zelo pomembna država za ZDA, Hussein pa je zelo pomemben državni vodja. ZDA bodo stale ob strani Jordaniji in upajo, da proces ne bo povzročil težav. Kralj Hussein je bil odsoten več kot šest mesecev, zaradi zdravljenja raka v ZDA.
Tudi Izraelci pozdravili kralja Huseina
22. 01. 1999 08.16
Dve izraelski bojni letali vrste F-16 sta jordanskega kralja Huseina, ki se je pred dnevi vrnil s šestmesečnega zdravljenja v ZDA, pospremili skozi izraelski zračni prostor do jordanske meje. Eden izmed pilotov je s kraljem, ki je sam pilotiral letalo, s katerim se je vračal v domovino, vzpostavil radijsko zvezo. Zaželel mu je zdravja in uspehov, kralj pa se mu je ''ganjen'' zahvalil. Jordanija in Izrael sta mirovni sporazum podpisala leta 1994 in tedaj je kralj Husein postal posrednik med Izraelci in Palestinci.
Jordanija izrazila zaskrbljenost pred novimi napadi na Irak
30. 12. 1998 08.58
Jordanija je sinoči izrazila zaskrbljenost pred novimi napadi na Irak po zadnjih spopadih med iraško protiletalsko obrambo in ameriškimi letali na severu Iraka. Jordanski minister za informiranje Naser Javdeh je po seji vlade izrazil zaskrbljenost ob prvih poskusih ponovnega izbruha nasilja in pred nevarnostjo, da se ponovijo razmere izpred dveh tednov z novimi napadi in novim uničenjem za Irak. Jordanski minister se je odzval na napad ameriških lovcev F-16 na položaje protiletalske obrambe na severu Iraka, pri čemer naj bi bili po navedbah Bagdada ubiti najmanj štirje vojaki. Napad je bil odgovor na strele s strani Iraka, ki je uresničil svojo grožnjo, da ne bo več spoštoval območij prepovedi poletov.
Jordanija ponovno odprla svoje meje z Irakom
18. 12. 1998 13.56
Jordanija je odločila ponovno odpreti svojo mejo z Irakom, vendar ob nadzoru prihodov v državo, da bi tako preprečili dotok beguncev iz Iraka, je izjavil jordanski notranji minister Najei Qadi.
Jordanija zaprla meje z Izraelom
18. 12. 1998 11.24
Jordanija je že v četrtek zaprla tri mejne prehode z Izraelom, je danes poročal izraelski dnevnik Haaretz.