Josipa
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Koštunica in Djukanović proti moratoriju
09. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v sinočnjem pogovoru za Radio Beograd povedal, da ne vidi veliko argumentov v prid zamisli o moratoriju na napovedani referendum o državnem statusu Črne gore. Zamisel o moratoriju je kot "povsem zgrešeno" zavrnil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.
Gogoljeva Ženitev v PDG
08. 03. 2001 00.00
Primorsko dramsko gledališče je kot peto in s tem predzadnjo premiero v sezoni 2000/2001 uprizorilo delo Ženitev velikana ruske književnosti 19. stoletja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Predstavo je po prevodu Josipa Vidmarja zrežiral Paolo Magelli, pri njenem nastajanju pa so mu pomagali dramaturginji Željka Udovčič in Tea Rogelj, scenograf Hans Georg Schaefer, kostumograf Leo Kulaš in avtor glasbe Ljupčo Konstantinov. Poleg desetih domačih igralcev in enega gostujočega sodeluje v predstavi tudi živi orkester, sestavljen iz pihalcev in tolkalcev.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Razprava o medijih in oblasti
01. 03. 2001 00.00
V prostorih Slovenske matice v Ljubljani je danes upravni odbor Sklada Josipa Jurčiča ob njegovi 120-letnici smrti in podelitvi Jurči čevih nagrad pripravil razpravo na temo Mediji in oblast. Pobudniki razprave pričakujejo čim širšo udeležbo v razgovoru, pri katerem bodo s svojimi uvodnimi prispevki sodelovali Viktor Blažič, Niko Grafenauer, Peter Jančič, dr. Dean Komel, dr. Janko Kos, dr. Manca Košir, dr. Janez Markeš, mag. Marko Milosavljevič , Dejan Steinbuch in mag. Rudi Šeligo.
Zmaga rokometašev Pivovarne Laško
21. 02. 2001 00.00
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 13. krogu 1. A SRL premagali Slovan s 43:20 (21:11), rokometaši Avtomikolič Rudarja pa so premagali Inles Riko s 35:27 (18:11).
Srečanje Bohinca in Vreska
05. 02. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je sprejel namestnika hrvaškega notranjega ministra Josipa Vreska, s katerim sta govorila o sodelovanju na področju preprečevanja ilegalnih migracij in vračanju tujcev, preprečevanju mejnih incidentov in strategiji vključevanja v EU.
Jovanka Broz izven hišnega pripora
03. 02. 2001 00.00
Vdova pokojnega Josipa Broza Tita, Jovanka Broz, ni več v hišnem priporu, vendar za njeno varnost še vedno skrbi zvezna policija, tokrat na njeno prošnjo, je za beograjske medije povedal posebni svetovalec jugoslovanskega ministra za notranje zadeve Dragan Šupanovac.
Sojenje Lončaričevi kriminalni združbi
24. 01. 2001 00.00
Skoraj pol leta po prijetju Josipa Lončariča, znanega organizatorja tihotapljenja ljudi, ima tako naša
Dražba Titove lastnine
05. 01. 2001 00.00
Na Brionih so objavili prispele ponudbe za nakup mercedesa 280C predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita in gliserja Baltik, ki ga je Titu podarilo vodstvo nekdanje Nemške demokratične republike. Upravni svet Nacionalnega parka Brioni je namreč pred mesecem dni objavil prodajo omenjene Titove lastnine.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Lončariču bodo sodili v Ljubljani
28. 12. 2000 00.00
Slovenija bo jutri Italiji, kjer ji bodo sodili, izročila nekdanjo ženo Josipa Lončariča, Kitajko Wang Xumei, obtoženo vodenja kriminalno združbe, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov, in ugrabitve z namenom izsiljevanja, piše današnji tržaški časnik Il Piccolo. Po navedbah časnika pa bodo Josipu Lončariču, za katerega je Italija od Slovenije zahtevala izročitev, sodili v Ljubljani. Na ministrstvu za notranje zadeve te informacije še niso potrdili.
Srečanje Pogorevca z italijanskim kolegom
04. 12. 2000 00.00
Direktorja slovenske in italijanske policije sta se danes na gradu Strmol pogovarjala o skupnem zatiranju tihotapstva ljudi preko obeh meja. Italijani so ob priložnosti izrekli velike pohvale naši policiji zaradi prijetja Josipa Lončariča, enega največjih tihotapcev ljudi v Evropi.
Obisk delegacije Hrvaške vojske
28. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni obisk v Slovenijo prihaja štiričlanska delegacija Hrvaške vojske (HV) pod vodstvom generalmajorja Josipa Čuletića, poveljnika vojaškega letalstva in zračne obrambe HV.
Ostan prekinil gladovno stavko
24. 11. 2000 00.00
Profesor piranske pomorske fakultete Iztok Ostan je s tremi predstavniki senata Univerze v Ljubljani - Nikom Tošem, Ludvikom Horvatom in Alojzijem Slavkom Snojem - in z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Stojanom Petelinom v Portorožu podpisal izjavo, s katero so podpisniki ugodili nekaterim zahtevam stavkajočega Ostana. S tem je Iztok Ostan prekinil 46-dnevno gladovno stavko, ki jo je začel zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu.
Ostanov 36. dan gladovne stavke
14. 11. 2000 00.00
Na gladovni protest višjega profesorja Iztoka Ostana s portoroške fakultete za pomorstvo in promet (FPP) se je odzvalo tudi Obalno društvo pedagoških delavcev. Na dekana FPP Stojana Petelina in člane Senata FPP so naslovili pismo, v katerem pozivajo, naj poiščejo ustrezno pravno možnost in v najkrajšem času ugodijo začetnima zahtevama Iztoka Ostana. Obalno društvo pedagoških delavcev je svojo zahtevo utemeljilo s strokovno zavestjo pedagoških delavcev, so zapisali v pismu. Naslovnike pozivajo predvsem v imenu humanih načel, da storijo vse za zaščito človekovega življenja.
Ostan že 28. dan brez hrane
07. 11. 2000 00.00
Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.
Celjani se bodo sprehajali s Pelikanom
04. 11. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja danes popoldne "Sprehod s Pelikanom" od Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Razlagovi ulici, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot poudarja direktorica muzeja Andreja Rihter, je namen tega projekta predstaviti nov način komuniciranja muzeja s širšo javnostjo ter vzpodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Sprehod s Pelikanom v Celju
27. 10. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja 4. novembra projekt Sprehod s Pelikanom od steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica muzeja Andreja Rihter, želijo s projektom vzpostaviti popolnoma nov način komuniciranja muzeja z širšo javnostjo in spodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Mednarodni festival Lutke 2000
28. 09. 2000 00.00
Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) začenja sezono s premierama Kekca in "študijske" predstave igralke Iune Ornik na prvi dan tradicionalnega mednarodnega lutkovnega festivala, 2. oktobra. Selektorja festivala Lutke 2000, Saša Jovanovič in Blaž Lukan, ki napovedujeta festival kot pregled novih, sodobnih in svežih poetik lutkarskega ustvarjanja na pragu novega tisočletja, sta v tekmovalni in spremljevalni spored uvrstila 20 predstav osemnajstih ansamblov iz Slovenije in sedmih držav. Tik pred festivalom bo svoje dosežke pokazala še gledališka skupina Gledališča mladega sveta iz Leipziga, ki na delovni poti po Evropi te dni pripravlja svojo predstavo v LGL. Programsko direktorico LGL Barbaro Hieng Samobor veseli, da so se Kekca, prve predstave v sezoni s težiščem na "novih obdelavah klasike", lotili mlajši ustvarjalci: ob režiserju Saši Jovanoviču in Alešu Čaru - prirejevalcu besedila Josipa Vandota - še avtor glasbe Tomaž Grom. Predstavo o mitičnem otroškem junaku - "s humorjem, iznajdljivostjo in razbijanjem tabujev nam vliva voljo do življenja" - si je režiser Saša Jovanovič s sodelavci zamislil kot "spoj tradicije in sodobnosti". Kot akcijska žanrska predstava se ne izogiba ne "doti iz domače skrinje" ne močni filmski podobi junaka. Med vrsticami želi spregovoriti tudi o svetu današnjih odraslih. Da bi to dosegli, ustvarjalci novega Kekca - likovno ga je zasnovala Barbara Bulatovič - uporabljajo vsa izrazna sredstva sodobnega lutkovnega gledališča. Na malem odru, kjer od lanske sezone sodelavci LGL raziskujejo in se preizkušajo z avtorskimi projekti, bo Iuna Ornik (uro po koncu prve premiere) izvedla Lalanit - "burlesko za otroke". Na podlagi zgodbe o repi velikanki se je Ornikova, avtorica priredbe, likovne podobe in izvajalka - klovnesa v eni osebi, lotila predstave z jasnim hotenjem - otroke nasmejati. Ornikova je osebno naklonjena "revnemu gledališču", odrskemu izrazu, ki se pomaga s skromno scenografijo in kostumografijo, in kjer je najbolj pomembno, "kako povedati zgodbo na zanimiv način". Glasbeni sodelavec avtorice je Jože Šalej.
Prodali Titovo križarko Galeb
20. 06. 2000 21.42
V Podgorici so danes za 750.000 ameriških dolarjev prodali luksuzno opremljeno križarko Galeb, last nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, je poročala neodvisna črnogorska agencija Montena-fax. Ta še poroča, da so denar od prodaje nakazali na bančni račun črnogorske vlade, ki je bila po razpadu nekdanje Jugoslavije tudi lastnica Galeba. Titovo križarko je kupil grški ladjar, ki je želel ostati neimenovan.
Kdo se še spomni Tita?
04. 05. 2000 20.03
Letos mineva 20. obletnica smrti predsednika nekdanje SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Na Titovem pogrebu 8. maja 1980 je vence na njegov grob položilo 276 predsednikov držav in vlad, 268 ministrov in tujih veleposlanikov ter četrt milijona različnih delegacij iz Jugoslavije.
Petrič na ministrski konferenci neuvrščenih
08. 04. 2000 10.25
Novi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, ki bo uradno prevzel vodenje slovenske misije v New Yorku v začetku maja, je prek ZDA odpotoval v kolumbijsko Cartageno, kjer se danes začenja ministrsko srečanje Gibanja neuvrščenih držav.
Ulica Evropske unije v Vukovarju
05. 04. 2000 17.09
Eno glavnih ulic v Vukovarju so prejšnji teden preimenovali iz ulice Josipa Kraša v ulico Evropske unije. Ploščo z novim imenom ulice sta svečano odkrila mestni župan Vladimir Štengl in veleposlanik EU na Hrvaškem Per Vinther.
Opera Trubadur v čast Gostiču
05. 03. 2000 10.41
Ob stoti obletnici rojstva slovenskega opernega pevca Josipa Gostiča so v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) v Zagrebu izvedli slavnostno predstavo opere Trubadur, v kateri je pel član ljubljanske Opere Janez Lotrič. Predstavi je dirigiral Robert Homen, zrežiral pa jo je Nenad Turkalj. Z Lotričem so peli Željka Martić, Neda Martić, Vitomir Marof in Ivica Šarić.
Veronikina nagrada za Josipa Ostija
23. 08. 1999 14.11
Za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je žirija za dodelitev Veronikine nagrade v sestavi Jurij Hudolin, Jurij Kovič in France Vurnik kot predsednik proglasila zbirko Kraški narcis avtorja Josipa Ostija. Veronikino nagrado v vrednosti 600.000 tolarjev in posebno listino mestne občine Celje so lavreatu izročili nocoj v Celjskem domu na večeru poezije pod naslovom Križemsvet gredo stopinje in v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, mestne občine Celje in podjetje Fit media.
Veronikina nagrada letos v Celju
17. 08. 1999 12.37
V okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu bodo 23. avgusta podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Ob tem kulturnem dogodku bodo Društvo slovenskih pisateljev, mestna občina Celje in podjetje Fit media v Celjskem domu organizirali večer poezije pod naslovom <I>Križemsvet gredo stopinje</I>.
Dobre igre, a kljub temu porazi
31. 07. 1999 17.43
Slovenska vaterpolska reprezentanca je v pripravah na evropsko prvenstvo na mednarodnem turnirju v italijanskem Pesaru odigrala še dve tekmi. Kljub dobri igri so najprej z 10:6 izgubili z Italijo, nato pa z istim izidom še s Hrvaško.
Antologija sodobne slovenske poezije v angleščini, za povrh še knjižice Dekleve, Ostija, Kocbeka
12. 05. 1999 12.02
Pod mentorskim vodstvom ameriškega pesnika, prevajalca in profesorja literature na Univerzi v Chattanoogi Richarda Jacksona je nedavno izšla antologija sodobne slovenske poezije z naslovom The Fire Under the Moon v prevodu več prevajalk in prevajalcev. Poleg antologije so izšle še knjižice pesmi Milana Dekleve (Cantos), Josipa Ostija (The Vineyard Path) in makedonske pesnice Ljiljane Dirjan (Cocoons). Pesmi v prvih dveh omenjenih in del poezije v antologiji je prevedla Mija Dintinjana.
V Kumrovcu obeležili 19. obletnico Titove smrti
04. 05. 1999 20.41
V rojstnem mestu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita so se danes spomnili 19. obletnice njegove smrti. Točno ob 15.05 se je pred njegovo rojstno hišo oglasila sirena.