Jugoslavija
Slovenija - Tunizija 23:28
27. 01. 2001 00.00
Slovenska rokometna reprezentanca je v 4. krogu (skupina D) svetovnega prvenstva v Franciji izgubila s Tunizijo s 23:38 (10:13). Slovenski rokometaši so pred začetkom izjemno pomembnega srečanja s Tunizijo doživeli presenčenje, kajti dvoboj med Norvežani in favorizirani Rusi se je končal z neodločenim izidom. Nova neprijetnost je slovenske rokometaše v dvorani Dewerdt v Dunkerqueu čakala dve uri kasneje, saj so morali priznati premoč močno motiviranega afriškega tekmeca in pod velik vprašaj postavili celo uvrstitev v osmino finala zaključnega turnija v Franciji. Afričani so s preudarno igro zadržali prednost do konca srečanja in varovancem Matjaža Tominca prizadejali drugi poraz na zaključnem turnirju v Franciji.
Izidi rokometnega SP v Franciji
24. 01. 2001 00.00
Izidi 1. kroga rokometnega SP v Franciji:
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Obisk predstavnikov srbskih podjetij
16. 01. 2001 00.00
31 predstavnikov srbskih podjetij se je danes na Gospodarski zbornici v Ljubljani pogovarjalo z nekdanjimi in novimi partnerji iz Slovenije. Po tem, ko sta Slovenija in Jugoslavija decembra vzpostavili diplomatske odnose, so se odprla vrata tudi za obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama.
Daytonski sprazum pod vprašajem
13. 01. 2001 00.00
Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Ostre kritike Annanovega predloga
22. 12. 2000 00.00
Predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana o preureditvi Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo Srbije, Črne Gore in Kosova so ostro zavrnile vse tri strani. Vojislav Koštunica je ob tem izjavil, da je Jugoslavija federativno urejena država, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, Kosovo pa je le del Srbije. Predsednik jugoslovanske vlade Žižić pa je Annanov predlog označil kot kršitev diplomatske kulture, ter poudaril, da nihče ni pristojen za sprejemanje ustave ZRJ.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
Luksemburški račun za odškodnine optantom
20. 12. 2000 00.00
Italijanska vlada preučuje možnost, da bi odškodnine, ki jih mora plačati optantom iz Istre in Dalmacije, delno pokrila z denarjem, ki ga na fiduciarni račun pri Dresdenski banki v Luksemburgu polagata Slovenija in Hrvaška. To je danes potrdil Paolo Borioni iz urada državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Umberta Ranierija.
ZRJ danes članica IMF?
20. 12. 2000 00.00
Zvezna republika Jugoslavija naj bi danes postala članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je v začetku tedna po vrnitvi z obiska v Baslu napovedal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Beograd si prizadeva za čimprejšnjo vključitev v mednarodne finančne organizacije, saj nujno potrebuje sredstva za oživitev gospodarstva, ki je v zelo težavnem položaju.
Diplomatski odnosi med ZRJ in BIH
15. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes navezala diplomatske stike z Bosno in Hercegovino. Zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlić, sta sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov podpisala danes v Beogradu.
Izidi evropskega rokometnega prvenstva
13. 12. 2000 00.00
Izidi 4. kroga ženskega evropskega rokometnega prvenstva v Romuniji in lestvice:
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
195144inđić ne izključuje uporabe sile
04. 12. 2000 00.00
Predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran 195144inđić je za agencijo Beta dejal, da je vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom nastal "pat položaj med srbskimi varnostnimi silami in oboroženimi Albanci". Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je 195144inđić izjavil, da je srbska policija pripravljena "v dveh dneh izkoreniniti teroriste s kriznega območja brez prevelikih žrtev".
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose
22. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov
10. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je danes, ob 25-letnici podpisa Osimskih sporazumov med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, poudarilo, da je bila z omenjenimi sporazumi ustvarjena
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
ZRJ ne priznava volitev na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je izjavil, da Zvezna Republika Jugoslavija ne bo priznala lokalnih volitev na Kosovu, ker naj bi bile monoetnične.
Peterle o prošnji ZRJ za članstvo v ZN
28. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je v izjavi za POP TV dejal, da je prošnja za članstvo, ki jo je