Jugoslavije
OMO pozdravil demokratični razvoj v ZRJ
11. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je na današnji izredni seji razpravljal tudi o zadnjih dogodkih v ZRJ. Odbor je pozdravil demokratičen razvoj v državi in izrazil pričakovanje, da se bo zvezna skupščina ZRJ odrekla vztrajanju pri stališču o kontinuiteti nekdanje SFRJ in Miloševićeve Jugoslavije. OMO pričakuje, da se bo ZRJ kot ena od enakopravnih držav naslednic SFRJ pridružila mednarodni skupnosti in drugim državam naslednicam v prizadevanjih za mir in stabilnost na jugovzhodu Evrope, gospodarski razvoj in vključevanje celotne regije v evropske integracijske procese. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič pa je članom odbora povedal, da se bo v petek v Beogradu kot posebni odposlanec premiera Bajuka srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico.
O financiranju malih in srednjih podjetij
11. 10. 2000 00.00
V okviru Mednarodne konference o financiranju malih in srednjih podjetij, ki poteka od 10. do 13. oktobra 2000 v Hotelu Golf na Bledu, je bila danes organizirana tiskovna konferenca na isto temo. Na njej so sodelovali mag. Maja Tomanič Vidovič, državna sekretarka za malo gospodarstvo, MMGT, mag. Zdenka Kovač, direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, g. Peter Kastelic, nacionalni koordinator za SEP, g. Albin Kerec, predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje.
Kučan čestital Koštunici
09. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes čestital Vojislavu Koštunici ob prevzemu dolžnosti predsednika ZR Jugoslavije. V čestitki je poudaril prepričanje, da bo predsednik Koštunica ob tako odločni podpori državljanov, ki so mu jo izkazali na volitvah in po njih, uspešno vodil državo po poti, ki je skupna vsem članicam evropske demokratične skupnosti narodov in držav, so sporočili z urada predsednika republike.
Kučan za Srbijo po evropskih merilih
08. 10. 2000 00.00
Ko bo Srbija izpolnila evropske kriterije, ne bo nobene ovire, da Slovenija ne bo z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagala Srbiji odpirati vrata v evropske ustanove, v Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, v Združene narode in kasneje tudi v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel, je za radio Zeleni val danes dejal predsednik republike Milan Kučan.
Kučan svari pred prevelikim optimizmom
07. 10. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je pozdravil dramatične politične spremembe v ZRJ, hkrati pa posvaril pred prevelikim navdušenjem mednarodne skupnosti, saj je lahko po njegovem mnenju Slobodan Milošević še zelo nevaren. Milošević se po Kučanovih besedah ne bojuje le za svoj politični, ampak tudi za fizični obstoj, saj ga skušajo pripeljati pred sodnike haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije.
Milošević in Pavković čestitala Koštunici
07. 10. 2000 00.00
Dosedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je v včerajšnji oddaji na televiziji YU INFO čestital predsedniškemu kandidatu Demokratske opozicije Srbije Vojislavu Koštunici za zmago na volitvah, vsem prebivalcem ZR Jugoslavije pa je zaželel veliko uspeha v mandatnem obdobju novega predsednika.
Bajuk čestital Koštunici
06. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes poslal pismo Vojislavu Koštunici, v katerem mu v imenu slovenske vlade in lastnem imenu čestita ob izvolitvi za predsednika ZR Jugoslavije. Kot so sporočili iz premierovega kabineta, Bajuk v pismu poudarja pričakovanje Slovenije, da bo zmaga demokracije ponudila možnost za izgradnjo novih temeljev za normalizacijo odnosov in krepitev sodelovanja med državama. Slovenija bo podprla tudi čimprejšnjo integracijo ZR Jugoslavije v mednarodno skupnost, s ciljem, da postane njen enakopravni del, kar bo po Bajukovem mnenju nedvomno prispevalo k stabilnosti in varnosti v JV Evropi.
Miloševića že čakajo v Haagu
06. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes v Prištini napovedala, da bodo Slobodana Miloševića "kmalu" obtožili genocida v BiH in na Hrvaškem. Milošević je sicer zaradi svoje vloge med spopadi na Kosovu že od lanskega leta obtožen zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je danes zatrdil, da pomoč Srbiji, s katero želi Evropska unija vzpodbuditi demokratični proces v državi, ni pogojena z Miloševićevo izročitvijo haaškemu sodišču. Obenem je poudaril, da je Miloševićevo mesto pred haaškim sodiščem. Milošević čakajo še druge obtožbe.
Beograd dobil novega župana
06. 10. 2000 00.00
Davi je v prestolnici Srbije in Jugoslavije konstituiran novi mestni svet in izvoljen novi beograjski župan, sočasno pa je napovedana čimprejšnja ustanovitev kriznega štaba, ki naj bi poskrbel, da bi prehodno obdobje minilo s čim manj problemi, ki sicer spremljajo podobne državne preobrate.
Kitajska zaskrbljena ob dogodkih v ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Uradni Peking je danes izrazil resno zaskrbljenost nad dogajanjem na Balkanu. Kitajske oblasti so tujino pozvale, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije, saj je ljudstvo popolnoma sposobno samo rešiti svoje probleme.
Obtožnice proti 27 Muslimanom
06. 10. 2000 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu je 27 bosanskih Muslimanov obtožilo za vojne zločine nad mostarskimi Hrvati, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina sporočili viri mostarskega županijskega sodišča, ki pa želijo ostati neimenovani. Obtoženim naj bi sodilo sodišče Hercegovsko-neretvanske županije, kamor naj bi že prispele obtožnice haaškega tožilstva.
Chirac potrdil skorajšnjo ukinitev sankcij
06. 10. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v sporočilu za javnost potrdil padec Slobodana Miloševića in zmago Vojislava Koštunico, saj je slednjega naslovil z nazivom "predsednik Koštunica" in mu zagotovil, da bo vrnitev demokracije v Srbijo pospremila ukinitev sankcij. Chirac je novega jugoslovanskega predsednika tudi povabil na vrh EU, ki bo 14. oktobra v Biarritzu.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Okrepili varovanje hrvaškega premiera
27. 09. 2000 00.00
Po številnih grožnjah, ki jih je v zadnjem času prejel hrvaški premier Ivica Račan, so okrepili njegovo varovanje, so za francosko in hrvaško tiskovno agencijo, AFP in Hina, potrdili iz premierovega urada. Račan se bo odslej vozil v blindiranem avtomobilu BMW, vendar le na potovanjih izven Zagreba, v Zagrebu pa bo še naprej uporabljal staro službeno vozilo. Kot je poročala AFP, so v uradu potrdili tudi pisanje nekaterih hrvaških časnikov, ki so poročali, da bodo premierovi telesni stražarji nosili neprebojne jopiče. O vrstah groženj pa v uradu niso želeli natančneje govoriti. Hrvaški predsednik Stipe Mesič je že na začetku meseca sporočil, da je prejel smrtne grožnje, premier Račan pa je dejal, da so v istem času grozili tudi njemu. Grožnje so se pojavile nekaj dni po bombnem napadu na Milana Levarja, pričo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Nacionalisti novo hrvaško levosredinsko vlado kritizirajo zaradi njenega sodelovanja s sodiščem v Haagu. Vlada je namreč sklenila, da bo sodelovala pri preiskavah o krivcih za vojne zločine.
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Na Hrvaškem štiri odstotke revnih
20. 09. 2000 00.00
Hrvaška je s 4500 ameriških dolarjev na prebivalca druga najbogatejša država nekdanje Jugoslavije. Po mednarodno primerljivih standardih za tranzicijska gospodarstva (4,3 dolarja na prebivalca na dan) je na Hrvaškem samo štiri odstotke revnih, na podlagi izračuna stroškov za štiričlansko družino pa 8,4 odstotka, so ugotovitve raziskave Urada Svetovne banke na Hrvaškem, ki je bila končana leta 1998, javnosti pa predstavljena včeraj.
Bajuk danes na sedežu EU in NATO
19. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes na delovnem obisku v Bruslju, kjer bo obiskal sedeža Evropske unije in
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
Haaško sodišče na obisku
18. 09. 2000 00.00
Trije sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) bodo jutri začeli tridnevni uradni obisk na Hrvaškem. Njihov obisk po besedah predstavnikov urada haaškega sodišča v Zagrebu ni povezan s primeri, ki so trenutno v obravnavi na sodišču v Haagu, temveč bodo trije sodniki predstavili delo in izkušnje sodišča. Sodniki, ki bodo obiskali Hrvaško, so člani sodnega sveta, ki bo vodilo sojenje Hrvatoma Mladenu Naletiliću in Vinku Martinoviću, ki sta obtožena vojnih zločinov na območju Mostarja.
Slovenija postala dobrodošel partner
17. 09. 2000 00.00
"Slovenija se je na zasedanju 55. generalne skupščine predstavila kot aktivna država, ki ravna odgovorno tako na
Mesić napovedal obračun z vojnimi zločinci
15. 09. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po velikopotezni aretaciji vojaških oficirjev in oficirjev tajne obveščevalne službe napovedal "obračun" z vojnimi zločinci. Za hrvaški tednik Globus je Mesić povedal, da so akcijo dolgo pripravljali, kot to delajo profesionalci. Poudaril je, da je bila akcija očitno učinkovita. Dodal je, da mora sedaj sodstvo raziskati vsa dejstva.
Klemenčiču ustreza težka predtekmovalna skupina
15. 09. 2000 00.00
Po današnjem žrebu so jasne predtekmovalne skupine za nedeljske tekme v veslanju. Najtežje delo čaka slovenski četverec brez krmarja, ki bo že v uvodu naletel na prva favorita tekme, posadki Avstralije in Velike Britanije. Tekmeca za eno od prvih treh mest, ki še neposredno vodijo v četrtkov polfinale, pa sta še čolna ZR Jugoslavije in Romunije. V ostalih skupinah se bodo za prva tri mesta borili le po štirje čolni.
Pivovarna Union bo sodelovala s Sarajevsko pivovarno
14. 09. 2000 00.00
Srečanje naslednic nekdanje SFRJ
13. 09. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je ob robu splošnega zasedanja 55. Generalne skupščine OZN v New Yorku sestal z zunanjimi ministrih treh naslednic nekdanje SFR Jugoslavije, s katerimi se je pogovarjal predvsem o vprašanju nasledstva nekdanje skupne države v OZN.
Drnovšek pri hrvaškem predsedniku
12. 09. 2000 00.00
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek se je v Zagrebu sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Govorila sta predvsem o odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter o sukcesiji nekdanje Jugoslavije.
Uspešno poslovanje Droge Portorož
12. 09. 2000 00.00
Ob polletju je delniška družba Droga Portorož po nerevidiranih računovodskih izkazih presegla lanske polletne rezultate. Čisti prihodki prodaje v šestih poslovnih mesecih znašajo 6,7 milijarde tolarjev in predstavljajo 10-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Od tega so se prihodki na domačem trgu povečali za 6 odstotkov, prihodki prodaje na tujih trgov pa so se povečali kar za 22 odstotkov. V izvozu je Droga Portorož v pol leta prodala za 1,9 milijarde tolarjev izdelkov in dosegla 29-odstotni delež izvoza. V strateškem poslovnem načrtu do leta 2005 v Drogi Portorož ne predvidevajo sodelovanja z domačo živilsko industrijo, temveč so svojo poslovno strategijo usmerili v nakup in prevzem podjetij v državah, naslednicah nekdanje Jugoslavije, kjer ustvarijo kar 74 odstotkov svoje izvozne realizacije. Polletni neobdavčen dobiček Droge Portorož znaša 614 milijonov tolarjev, medtem ko je žetev soli v Solinah po ocenah direktorja Petra Deržeka poprečno slaba v primerjavi z žetvijo preteklih 10 let, zato bo družba do konca leta zagotovo poslovala z izgubo.
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Podprli sklepe OMO o Avnoju
12. 09. 2000 00.00
Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank je na včerajšnji seji v odsotnosti predstavnika SDS podprla sklepe odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) v zvezi z Avnojskimi sklepi in odnosi z Avstrijo. Kot je pojasnil predlagatelj sklica seje, prvak ZLSD Borut Pahor, so navzoči dosegli soglasje o podpori sklepom OMO, predvsem tistim, da se Slovenija z Avstrijo ne sme pogovarjati o odpravi Avnojskih sklepov in da zunanjepolitičnih tem zaradi nacionalnih interesov ne gre izkoriščati za predvolilne teme.