Jurij
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Podelili Severjeve nagrade
17. 12. 2000 00.00
Na Loškem odru so podelili Severjeve nagrade, ki so jih prejeli: za igralske dosežke v slovenskih poklicnih gledališčih Gregor Bakovič, član SNG Drame iz Ljubljane in Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, za študenta dramske igre si nagrado delita Iva Krajnc in Mateja Pucko, študentki dramske igre na AGRFT, za dosežke na ljubiteljskih gledaliških odrih za življenjsko delo pa Jože Sodja, ljubiteljski igralec iz Bohinjske Češnjice.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Odličen nastop slovenskih plesalcev
20. 11. 2000 00.00
Po uspešnem nastopu na Nizozemskem sta naša najboljša članska para z zmagami v latinsko-ameriških plesih nadaljevala tudi na odprtem prvenstvu Avstrije. Andrej Škufca in Katarina Venturini sta svojo lansko zmago na Dunaju ponovila tudi letos. Enajst mednarodnih sodnikov je sodilo 144 plesnih parov iz 40 držav in prav vsi so najboljšemu slovenskemu paru Škufca - Venturini prisodili prvo mesto. Po zmagi v Bratislavi sta se na Dunaju Matej Krajcer in Janja Lesar uvrstila na 2.mesto in utrdila slovensko vodstvo v latinsko-ameriških plesih, ekipnemu uspehu pa sta se pridružila še Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj s 14. mestom.
Škof podelil misijonski križ
12. 11. 2000 00.00
Koprski škof Metod Pirih bo danes ob 15. uri v župnijski cerkvi v Bertokih podelil misijonski križ misijonarki, zdravnici Karji Brozina iz Čežarij, ki odhaja v misijone v Brazilijo, kjer bo delovala med otroci z ulice. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa bo popoldne maševal v Sečovljah, kjer bo vodil slovesnost ob 60-letnici cerkve Sv. Martina.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Pred dnevom reformacije
29. 10. 2000 00.00
V samostojni Sloveniji dan reformacije, 31. oktober, praznujemo kot državni praznik. Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je na 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Osrednja prireditev ob dnevu reformacije in 450. obletnice izida prve slovenske knjige bo v ponedeljek, 30. oktobra, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič. V torek pa bodo praznična bogoslužja v vseh evangeličanskih cerkvah. Protireformacija se je na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem se je v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, ki je bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev, organizirana v 13 cerkvenih občinah, danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju.
Maša za slovenske romarje v Rimu
25. 10. 2000 00.00
Tritisočpetsto katoličanov iz Slovenije, ki se udeležujejo svetoletnega romanja v Rim, se je danes zbralo v baziliki sv. Janeza v Lateranu pri romarski maši. Vodil jo je koprski škof Metod Pirih. Po maši so si ogledali še svete stopnice in krstilnico v isti cerkvi, imenovani tudi bazilika Presvetega odrešenika, ki velja za sedež rimskega škofa.
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Kongres in skupščina Slovenskega zdravniškega društva
20. 10. 2000 00.00
Začel se je deseti dvodnevni kongres in 137. skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD), kjer bodo med drugim izvolili novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Za predsedniško mesto poleg dosedanjega predsednika Pavla Poredoša kandidira še predstojnik bolnišnice Golnik Jurij Šorli, za dve podpredsedniški mesti pa se bosta potegovala sedanja podpredsednika Zoran Zabavnik in Janez Vrbovšek. Na popoldanskem delu kongresa bo približno 150 udeležencev razpravljalo o stanovski problematiki z naslovom Delovne obremenitve in življenjski slog slovenskih zdravnikov.
Dogovor o zaščiti polarnih medvedov
19. 10. 2000 00.00
Rusija in ZDA sta te dni v Washingtonu po dveletnih pogovorih podpisali dogovor o zaščiti polarnih medvedov, ki živijo na ameriški Aljaski in na Čukotskem polotoku v Rusiji in ki se po vodi ali ledu selijo iz ene države v drugo. Dogovor sta podpisala državni podsekretar v ameriškem ministrstvu za oceane, okolje in znanost David Sandalow in ruski veleposlanik v ZDA Jurij Učakov. Dogovor predvideva oblikovanje rusko-amriške komisije za polarne medvede, pa tudi programov daljnoročne zaščite ekosistema in bivalnega okolja te živalske vrste. Dogovor zadeva od 3000 do 5000 polarnih medvedov, ki živijo na omenjenem območju, medtem ko jih na svetu skupno živi kakih 20.000.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ljubljanski odbor NSi
06. 09. 2000 00.00
Kot so sporočili iz stranke Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi) so včeraj v Ljubljani ustanovili in izvolili 25-članski mestni odbor, ki bo v prihodnjih dneh izvolil predsednika ljubljanskega odbora NSi in določil kandidate za poslance v DZ. Predsednik stranke in premier Andrej Bajuk je v pozdravnem govoru poudaril pomen ustanovitve nove politične stranke, ki bo držala dano besedo in ki bo zvesta idejam slovenske pomladi.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Umetniki za Karitas
21. 08. 2000 00.00
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se bo danes začela že šesta likovna kolonija Umetniki za Karitas. Kolonija vsako leto poteka na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko jo vodi Jožica Ličen iz Ajdovščine, pritegne pa uveljavljene likovne umetnike. Letos bo na Sinjem vrhu ustvarjalo dvanajst likovnikov. Svoja dela bodo ponudili naprodaj, izkupiček pa tokrat namenili dijaškemu domu v Vipavi. Kolonija bo potekala do 26. avgusta. Letos bodo na koloniji ustvarjali Zdenko Huzjan, Tone Seifert, Dušan Sterle, Boge Dimovski, Irena Jeras, Jožica Medle, Andrej Pavlič, Mirsad Begič, Marjan Skomavc, Janko Orač, Veselka Puc Šorli in Jože Šajn. Strokovni sodelavci kolonije Umetniki za Karitas so Jože Bartolj, akademska slikarja Azad Karim in Klavdij Tutta, oblikovalka Silva Karim ter likovna kritičarka Anamarija Stibilj.
Dve srebrni medalji za Slovenijo
19. 08. 2000 00.00
Slovenska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v točnosti pristajanja za jadralne padalce v angleškem Midle Wallopu osvojila srebrno medaljo v moštveni tekmi. Slavili so domačini Angleži, bron pa je pripadel Nizozemski. Prav tako srebrno odličje je v posamični konkurenci z nizom dobrih in natančnih skokov - zbral je le 15 kazenskih centimetrov - osvojil Simon Klokočovnik, slovenski uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Jurij Vertačnik.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Akatijev še drugič prvi, Majcen četrti
12. 08. 2000 00.00
Rus Aleksej Akatijev, svetovni prvak z zadnjega svetovnega prvenstva v Perthu, je zmagovalec drugega dela tekme za svetovni pokal v daljinskem plavanju na Bledu. Po včerajšnji zmagi na 8-kilometrski preizkušnji na Bohinjskem jezeru je bil tudi na Blejskem jezeru - plavalci so se pomerili na 16 kilometrov - najboljši in tako prepričljivo slavil tudi v seštevku obeh tekem. Drugo mesto na današnji tekmi, kot tudi v skupnem seštevku, je osvojil njegov rojak Jurij Kudinov. Edini slovenski predstavnik Igor Majcen je po devetem mestu v Bohinju tokrat osvojil odlično četrto mesto.
Fedja Marušič razred zase
23. 07. 2000 18.50
Na predzadnji tekmi za svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah v češki Pragi se je najbolje odrezal kajakaš Fedja Marušič, ki je osvojil četrto mesto, medtem ko je v isti disciplini Miha Terdič zasedel 16. mesto. Med kanuisti je Dejanu Stevanoviču uspel eden najboljših letošnjih izidov, saj je osvojil osmo mesto. Drugi slovenski tekmovalci in tekmovalke - Andrej Nominal, Dejan Kralj, Simon Hočevar, Jurij Korenjak ter Nina Mozetič, Nada in Jana Mali - si že na včerajšnjih kvalifikacijah niso uspeli zagotoviti uvrstitve v današnje finalne nastope.
Trije slovenski finalisti
22. 07. 2000 20.39
Na peti, predzadnji tekmi svetovnega pokala v slalomu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v Pragi, so bile danes na sporedu kvalifikacije. Izmed slovenskih predstavnikov so se v finale uvrstili Miha Terdič - osvojil je četrto mesto - ter Fedja Marušič (10.) med kajakaši ter Dejan Stevanovič, ki je med kanuisti osvojil 13. mesto. V finale se uvrsti prva petnajsterica.
Mir leta 2001 spet stalno naseljen
20. 07. 2000 09.22
Uprava družbe MirCorp, ki ima od februarja letos v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, je po sestanku v Koroljovu pri Moskvi danes sporočila, da bo postaja v letu 2001 spet stalno naseljena.
V finalu dva Slovenca
09. 07. 2000 10.36
V finalu četrte tekme za svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah na olimpijski progi v Seu d'Urgellu v Španiji bomo imeli Slovenci dva predstavnika - Simona Hočevarja med kanuisti in Miho Terdiča med kajakaši. Prvi je v kvalifikacijah osvojil 10. mesto, Terdič pa je bil še tri mesta višje.
V finalu štirje Slovenci
24. 06. 2000 19.17
Na evropskem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah v italijanski Mezzani so se slalomisti pomerili v kvalifikacijah. Med kajakaši so se v finale uvrstili trije slovenski predstavniki; Miha Terdič je bil drugi, Dejan Kralj šesti, Fedja Marušič 15., v finale pa se ni uspelo uvrstiti Andreju Nolimalu, ki je osvojil 23. mesto. Med kajakašicami se nobeni izmed slovenskih tekmovalk ni uspelo uvrstiti v finale, še najbližje je bila 16-letna Nina Mozetič, ki je osvojila 24. mesto, nekoliko pa sta razočarali Nada Mali (27.) ter Jana Mali (29.). Med kanuisti se je v finale uspelo uvrstiti le Simonu Hočevarju (5. mesto), preostala trojica pa je imela manj sreče, saj je Dejan Stevanovič osvojil 20., Gregor Terdič 24., Jurij Korenjak pa 27. mesto.