Jutro
Ženska zlorabila številko za klic v sili
09. 06. 1999 08.11
Policija v nemški pokrajini Baden Wurttemberg je izsledila žensko, ki je v eni sami noči več kot 100-krat zavrtela številko 110, ki je sicer namenjena izključno klicem v sili. Večina klicev je prišla iz javne govorilnice v središču mesta Offenburg. Žensko so prijeli uslužbenci civilne opazovalne službe ter jo pripeljali na policijsko postajo, kjer je preživela noč brez telefonov, naslednje jutro pa so jo izpustili na prostost.
Razmere na slovenskih cestah
28. 04. 1999 07.48
Ceste po državi so to jutro suhe in normalno prevozne, cesta čez Vršič pa odprta za ves promet.
Razmere na slovenskih cestah
29. 03. 1999 07.48
Slovenske ceste so to jutro mokre in spolzke, za cesto čez Vršič pa je obvezna zimska oprema.
Svetilnik v nevarnosti
23. 03. 1999 08.21
V Beachy Headu na jugu Anglije so v štirih dneh za 17 metrov premaknili svetilnik, težak 850 ton, ki se je skoraj zrušil v morje. Med tem zahtevnim podvigom so svetilnik dvignili na hidravlično dvigalo in ga za nekaj centimetrov na uro pomikali po tračnici. Svetilnik Tout Belle je stal na steni, ki je počasi drsela v morje. Lastnik in prebivalec svetilnika Mark Roberts je bil nad uspešno izpeljano tehnično operacijo navdušen, saj se je ustrašil, da bo izgubil svojo hišo, v kateri živi z družino. Lani novembra so namreč Robertsovi neko jutro opazili, da je njihov vrt zgrmel v morje skupaj z velikim kosom stene, ki se je krušila deset let. Svetilnik Tout Belle je bil zgrajen leta 1834, deloval pa je le do leta 1902. Kasneje je postal čajnica in nazadnje dom Robertsovih.
Veliko kave povzroča stres
13. 03. 1999 09.39
Veliko kave povzroča dolgotrajen stres in zvišan krvni pritisk ter škoduje srcu, so ugotovili strokovnjaki iz Severne Karoline. Ljudje, ki vsako jutro spijejo štiri do pet skodelic kave, imajo zvišan krvni pritisk, njihov organizem pa ves dan proizvaja več hormonov, povezanih s stresom - adrenalina in noradrenalina. Ta učinek se podaljša tudi čez noč, zato se človekov organizem obnaša tako, kot da je nenehno v stresni situaciji. Številne preiskave so pokazale povezanost stresa in srčnega napada. Stalna povečana proizvodnja adrenalina in noradrenalina v telesu lahko namreč poškoduje srce. Organizem ni zmožen prenašati dolgotrajne stresne situacije, saj je ta poseben odziv organizma rezerviran le za težke situacije, ko se mora odzvati hitro in učinkovito.
Nikkei dopoldne pod 14.000 točk
04. 02. 1999 09.33
Tokijski borzni parket znova pretresa padanje delnic, tako da je glavni indeks padel že pod 14.000 točk. Dopoldne je indeks Nikkei namreč pristal na 13.937,13 točke, kar je 1,58 odstotka oz. 224,18 točke manj kot ob včerajšnjem zaključku poslovanja. Do konca trgovanja se je Nikkei znova povzpel nad 14.000 točk in delavnik sklenil na 14.086,85 točke oziroma za 0,53 odstotka ali 74,46 točke niže kot včeraj.
Na Kosovu ponoči in zjutraj mirno
24. 01. 1999 12.06
Tiskovni predstavnik opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Jorgen Grunnet je danes izjavil, da sta minula noč in današnje jutro minila mirno.
V Tokiu močna rast delnic
21. 01. 1999 09.23
Glavni indeks tokijske borze Nikkei je jutro začel z rahlimi padci, nadaljeval pa z visoko rastjo in do konca dopoldanskega dela poslovanja zrasel za 114,91 točke oz. 0,8 odstotka na 14.142,96 točke. Trend se je nadaljeval tudi popoldne, saj je Nikkei današnje trgovanje sklenil na 14.245,42 točke oziroma 217,37 točke ali 1,55 odstotka više kot včeraj.
Tatovi v Vidmu z bagrom po bančni avtomat
01. 01. 1999 11.58
V bližini Vidma so neznanci ukradli bančni avtomat in si pri tem pomagali z gradbenim bagrom. Kot so za Silvestrovo povedali pristojni organi, so storilci najprej z nekega gradbišča ukradli bager, nato pa v varstvu noči z njim razkopali zid banke. Težak bančni avtomat so potem odpeljali s tovornjakom. Karabinjerji so že naslednje jutro odkrili vozilo in avtomat, ki ga tatovi še niso uspeli odpreti. Policija dodaja, da se je za storilci izgubila vsaka sled.
Razmere na slovenskih cestah
24. 12. 1998 08.31
Glavne ceste po državi so mokre in spolzke, na izpostavljenih delih cest pa je nevarnost poledice. Gosta megla se v pasovih pojavlja na območju Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Krškega, v Ljubljanski kotlini, na Štajerskem ter na Gorenjskem, vidljivost pa zmanjšuje na 50 do 100 metrov.
Razmere na slovenskih cestah ob 8.00
22. 12. 1998 08.08
Razmere na cestah so to jutro vzpodbudnejše kot včeraj. Glavne ceste po državi so večinoma že posute in tako kljub nizkim temperaturam večinoma mokre in spolzke. Ceste so poledenele predvsem ponekod na Štajerskem, Koroškem, Dolenjskem in na Gorenjskem. V Prekmurju in na Primorskem so ceste suhe. Na Dolenjskem je ponekod na vozišču še sneg oz. snežna brozga.
Vzrok poznega vstajanja je biološka ura
18. 12. 1998 10.36
Biološka ura ljudi, ki zgodaj vstajajo, je dve uri pred biološko uro ''nočnih ptic'', je pokazala raziskava nizozemskih znanstvenikov z univerze v Leidnu. ''Doslej smo mislili, da zgodnje vstajanje ni povezano z biološko uro, ampak s karakternimi potezami, kot so lenoba, odprtost ali družabnost,'' so sporočili znanstveniki. Zakaj imajo nekateri ljudje raje jutro, drugi pa noč, naj bi bila povezana tudi z različno telesno temperaturo v zgodnjih in poznih urah. To so pokazale preiskave, na katerih so osebam redno merili spremembe telesne temperature preko dneva. Večina ljudi ima biološko uro srednjega tipa. Biološka ura, ki določa ritem spanja, se nahaja v dveh malih skupinah možganskih celic. Te celice pošiljajo signale po vsem telesu v določenih časovnih presledkih, signali pa spreminjajo ritem delovanja srca, izločanje hormonov in reguliranje telesne temperature. Znanstveniki iz Leidna so še ugotovili, da je nemogoče dolgoročno spremeniti ritem biloške ure. Ljudje, ki so aktivni pozno v noč, vendar morajo zgodaj vstajati, se k starim navadam poznega vstajanja vrnejo med letnim dopustom, so še ugotovili znanstveniki.
Razmere na cestah ob 8.00
25. 11. 1998 08.20
Ceste po državi so to jutro prevozne brez večjih posebnosti, večinoma pa so mokre in spolzke, zato je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice.
Padec delnic v Tokiu
06. 11. 1998 09.08
Navkljub četrtkovim pozitivnim gibanjem na Wall Streetu je indeks tokijske borze danes jutro začel s padcem, dopoldanski del poslovanja je zaključil na 14.212,94 točke ali 128,43 točke oziroma 0,9 odstotka nižje kot včeraj. Nič bolje ni bilo v nadaljevanju, tako da je Nikkei ob koncu poslovanja pristal na 14.121,97 točke oziroma 219,4 točke ali 1,5 odstotka nižje kot dan poprej.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Neslavna plezalna turica nemškega Romea
15. 02. 1998 11.34
Plezalna avantura k izbranki na Valentinovo se je za 33-letnega Koelnčana končala v bolnišnici. Kavalir je hotel na sobotno jutro navsezgodaj presenetiti damo na njenem balkonu v prvem nadstopju. Kot je kasneje povedala policija, si je iz avtomobila prinesel vlečno vrv in jo tako umetelno zalučal v višino, da se je zataknila za okenske rešetke. Možak se je nato lotil plezanja, a je tik pod vrhom obupal. Popustil je, strmoglavil in hudo potolčen obležal na pločniku. Ko so stanovalci zaslišali klice na pomoč, so poklicali rešilca. Zakaj si romantik ni pomagal z zvoncem, ključem ali, denimo, pismom, policija "na licu mesta" ni mogla raziskati. O Njej pa - niti besedice.
Letošnji beneški festival posvečen Casanovi
13. 02. 1998 18.30
Letošnji enotedenski tradicionalni beneški festival, ki se začenja danes, bo posvečen velikemu razvratniku iz 18. stoletja Giacomu Casanovi. Casanova, rojen leta 1725 v Benetkah, je znan celemu svetu po svojih memoarih, napisanih v francoskemm jeziku, ter številnih in strastnih ljubezenskih razmerjih.
Obeti
27. 12. 1997 10.39
V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. V torek se bo zjasnilo, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Jutro bo hladno.