KGB
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Sodišče odloča o Pasternakovem arhivu
22. 04. 2001 00.00
Na sodišču v Moskvi poteka sodna obravnava o usodi arhiva ruskega pisatelja in pesnika Borisa Pasternaka (1890-1960). Družina Pasternakove ljubice se je pritožila na odločitev sodišča, ki je lani arhiv vrnilo pisateljevi snahi Nataliji Pasternak. Olga Ivanskaja, ki je bila 14 let Pasternakova ljubica in muza, je hranila rokopise do pisateljeve smrti leta 1960, ko jih je zasegel KGB. Rokopise so shranili v skladišču vladnega arhiva. Ivanskaja, po njej je nastal lik Lare v Doktorju Živagu, je bila istega leta obsojena na osem let v taborišču. Ko so leta 1957 v Italiji objavili roman Doktor Živago, je Pasternak v domovini postal preziran. Leta 1958 so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev, istega leta je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, ki pa jo je zavrnil. Po pisateljevi rehabilitaciji leta 1987 in razpadu Sovjetske zveze štiri leta kasneje se je začel sodni boj za arhiv med Natalijo Pasternak in Olgo Ivanskajo, ki je umrla leta 1995. Sodišče je avgusta lani odločilo v prid ženi Pasternakovega sina Jevgenija, družina Olge Ivanskaje pa se je na sodbo pritožila. Večji del arhiva ni bil še nikoli objavljen.
SE vrnil pravice Rusiji
26. 01. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes v Strasbourgu z 88 glasovi za, 20 proti in 11 zadržanimi ruski delegaciji vrnila pravice, ki so bile Rusiji odvzete aprila lani zaradi položaja v Čečeniji. Ruski predstavniki bodo tako med drugim znova imeli glasovalno pravico in pravico do sodelovanja pri delu Parlamentarne skupščine SE.
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Mednarodni festival židovske kulture
24. 09. 2000 00.00
V Moskvi od 19. do 28. septembra poteka tretji Mednarodni festival židovske kulture, posvečen spominu sovjetskega gledališčnika Solomona Mikhoelsa, so sporočili organizatorji festivala. Festival so v Bolšoj teatru otvorili z gala spektaklom Židovske teme v svetovni kulturi.
Množične potrditve sodelovanja s KGB
05. 08. 2000 09.17
Številni prebivalci Litve so se danes zbrali pred vladnimi uradi, da bi pred jutrišnjim iztekom roka prijavili svoje sodelovanje z nekdanjo sovjetsko obveščevalno službo KGB. V skladu z lani sprejetim zakonom bodo namreč imena tistih, ki so sodelovali s KGB, pa se do jutri ne bodo prijavili, objavili v tisku. Šef vladne verifikacijske komisije Vytautas Damulis je povedal, da mnogi, ki so sodelovali z nekdanjo KGB, prihajajo zaskrbljeni. Uradi uprave za državno varnost bodo odprti tudi jutri, saj se rok izteče popoldne.
Protiteroristični center držav SND
22. 06. 2000 07.48
Na včerjašnjem enodnevnem vrhunskem srečanju v Moskvi so predsedniki držav članic Skupnosti neodvisnih držav (SND) ustanovili protiteroristični center in precej pozornosti posvetili načrtom za prostotrgovinsko območje med državami SND.
Najboljši vohuni
29. 04. 2000 09.21
Britanski in izraelski vohuni so bili poleg ruskih nekdaj najboljši na svetu, je dejal Sergej Ivanov, nekdanji KGB-jevec, zdaj pa vodja svetovalnega odbora za varnostna vprašanja v kabinetu ruskega predsednika Vladimirja Putina. V pogovoru za tednik Argumenti i fakti je dejal, da so imeli britanski obveščevalci izvrstne šole za tajne agente in tradicijo, medtem ko je bila prednost izraelskih vohunov, da so lahko dobili pomoč od Judov po celem svetu. Ameriški agenti so imeli po njegovem mnenju preveč denarja in so bili zato razvajeni.
Putinova knjiga kmalu na internetu
19. 04. 2000 21.34
Konec aprila bo ruski predsednik Vladimir Putin izdal knjigo v angleščini z naslovom ''First person'', ki bo vsebovala tako opise iz njegove preteklosti v KGB kot njegovo zasebno življenje, je sporočila Putinova ameriška založba Public Affairs.
Cossutta vohunil za KGB
11. 10. 1999 20.03
Armando Cossutta, 73-letni vodja stranke italijanskih komunistov, naj bi vohunil za rusko obveščevalno službo KGB, je izjavil član komisije italijanske poslanske zbornice, ki vodi preiskavo arhivov Mitrohine.
V Moskvi odkrili 3,5 tone eksploziva
16. 09. 1999 22.01
V skladišču nekega gradbenega podjetja na jugu Moskve so danes odkrili 3,5 tone eksploziva, se je izvedelo iz virov ruske kriminalistične policije.
Ruska duma jutri o Putinu
15. 08. 1999 10.51
Potem ko je prejšnji ponedeljek ruski predsednik Boris Jelcin nepričakovano odstavil premiera Sergeja Stepašina in celotno vlado, ki je bila na oblasti le tri mesece, ter za vršilca dolžnosti premiera imenoval Vladimirja Putina, naj bi o njegovi kandidaturi za premiera jutri odločala duma, spodnji dom ruskega parlamenta. 46-letni Putin je bil doslej prvi podpredsednik vlade in vodja zvezne obveščevalne službe FSB (naslednica KGB). Če duma trikrat zavrne potrditev kandidata, jo predsednik države lahko razpusti.
Jelcin odstavil celotno vlado
09. 08. 1999 19.28
Ruski predsednik Boris Jelcin je davi odstavil premiera Sergeja Stepašina in celotno vlado, ki je bila na oblasti le tri mesece. Za vršilca dolžnosti premiera je Jelcin imenoval dosedanjega prvega podpredsednika vlade in vodjo zvezne obveščevalne službe FSB (naslednica KGB), 46-letnega Vladimirja Putina. Obenem je Jelcin z odlokom odločil, da bodo parlamentarne volitve v Rusiji 19. decembra. Duma pa bo o Putinovi kandidaturi za premiera odločala v ponedeljek, 16. avgusta.
Jelcin odstavil celotno vlado
09. 08. 1999 09.32
Ruski predsednik Boris Jelcin je davi odstavil premiera Sergeja Stepašina in celotno vlado, ki je bila na oblasti le tri mesece, poročajo ruske tiskovne agencije, ki se sklicujejo na uradne vire. Za vršilca dolžnosti premiera je Jelcin imenoval dosedanjega prvega podpredsednika vlade in vodjo zvezne obveščevalne službe (naslednica KGB) Vladimirja Putina. Obenem je predsednik Jelcin že tudi pozval državno dumo, naj Putina potrdi za novega premiera.
Neznana teroristična organizacija prevzela odgovornost za napad na poslopje FSB
08. 04. 1999 19.34
Neznana ruska teroristična organizacija Nova revolucionarna alternativa je danes prevzela odgovornost za eksplozijo, v kateri je bilo minulo nedeljo v središču Moskve poškodovano poslopje ruske obveščevalne službe FSB, nekdanje KGB, ter lažje ranjena ena oseba.
Močna eksplozija v središču Moskve
04. 04. 1999 10.26
Ponoči je v pritličju stavbe, ki pripada ruski tajni službi FSB (nekdanje KGB) v središču Moskve in nedaleč od sedeža FSB, odjeknila močna eksplozija, sta poročala radio Echo in agencija Itar-Tass. Kot je povedal predstavnik ruskega ministrstva za izredne razmere, eksplozija ni povzročila žrtev. Zaradi eksplozije - njena moč naj bi ustrezala kilogramu TNT - so popokala okna v okoliških poslopjih. Preiskava o vzroku eksplozije še poteka.
Širom Rusije komemoracije ob desetletnici sovjetskega umika iz Afganistana
15. 02. 1999 11.57
Širom Rusije se danes vrstijo komemoracije desetletnici umika sovjetskih sil iz Afganistana, s katerim se je končala vojna, danes v očeh večine Rusov in ruskih politikov ''politična zmota''.
V preiskavi umora Starovojstove 200 aretiranih
27. 11. 1998 15.47
Peterburška policija je v preiskavi umora poslanke Galine Starovojtove v noči na petek aretirala 200 ljudi in jih 39 priprla.
Bomba na peterburški železniški postaji
25. 11. 1998 14.56
Na železniški postaji v Sankt Peterburgu so včeraj po naključju odkrili bombo, je danes sporočil predstavnik mestne policije.
Jelcin in Hašimoto na neuradnem srečanju tudi o Kurilskih otokih
20. 04. 1998 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin in japonski premier Rjutaro Hašimoto sta po dvodnevnem neuradnem vrhu v japonskem letovišču Kavana napovedala skorajšnji začetek pogajanj za podpis premirja na ravni namestnikov zunanjih ministrov in poudarila nujnost "razrešitve spora o vprašanju Kurilskih otokov".
Jelcin imenoval začasnega notranjega ministra
30. 03. 1998 12.43
Ruski predsednik Boris Jelcin je za začasnega notranjega ministra imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Sergeja Stepašina.