Kaj
Akcija proti diskriminaciji homoseksualcev
22. 12. 1997 08.21
Mesto Vitoria na severu Španije se je s precej nenavadno kampanjo lotilo boja proti diskriminaciji homoseksualcev. Kot so poročali časniki, so v javnih poslopjih odslej obešene tablice z napisom: "Sovražnega odnosa proti homoseksualcem tu ne bomo prenašali. Zato homoseksualce in lezbijke pozivamo, naj se obnašajo povsem sproščeno." Pobuda za tako nenavadno akcijo prihaja s strani župana mesta Joseja Angela Cuerde, izpeljali pa so jo skupaj z združenji homoseksualcev. "Obžalovanja vredno je, da je kaj takšnega sploh potrebno v današnjem času. Vendar hočemo soljudi spomniti na to, da so med nami tudi homoseksualci," je povedal Leopoldo Santos iz združenja homoseksualcev Gaytasuna.
Po Cambridgeu straši
22. 12. 1997 08.19
Po hodnikih Peterhouse Collegea, najstarejšega in najmanjšega koledža univerze v britanskem Cambridgeu, straši duh samomorilca iz 18. stoletja, prestrašeni profesorji pa zahtevajo, naj vodstvo pokliče izganjalce duhov. Iz kuhinjske shrambe koledža, ustanovljenega leta 1284, je bilo že nekaj časa slišati čudne glasove, nato pa je nejasna postava na vijugastih stopnicah prestrašila natakarja na poti v jedilnico. Blagajnik Andrew Murison prisega, da se je v tej jedilnici pred mesecem dni iz oči v oči srečal z duhom. Nekateri predlagajo zaklinjanje duha, drugi pogrebno mašo. Dekan koledža Peterhouse Graham Ward je dejal, da se je v tem prostoru nesporno zgodilo nekaj čudnega. A za zdaj bodo še počakali; ta soba je pač tam že več kot 600 let in odločili se bodo, če se bo zgodilo še kaj grozljivega. V koledžu pravijo, da straši duh blagajnika Francisa Dawesa, ki se je obesil v 18. stoletju in je pokopan na pokopališču ob koledžu, kjer so že dvakrat izganjali duhove.
Tona snega kot vzpodbuda za predbožične nakupe - na Karibih
20. 12. 1997 09.39
Iz kraja v francoskem gorovju Vogezi je v ohlajenem zabojniku na pot proti Karibom včeraj krenila tona snega. Z eksotičnim uvoznim artiklom želi nek poslovnež pospešiti predbožično prodajo v svoji veleblagovnici na Saint-Martinu, nizozemsko-francoskem otoku v Antilih. Pri temperaturah med 30 in 40 stopinjami celzija bo bela opojnost kupce težko razveseljevala kaj več kot en dan. Poslovnež je za letalski prevoz hladnega blaga plačal 17 frankov (nekaj manj kot 500 SIT) na kilogram.
Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.
Sklepni dan nasledstvenih pogajanj v Bruslju
11. 12. 1997 10.50
V Bruslju se danes nadaljujejo tridnevna pogajanja delegacij vseh naslednic nekdanje Jugoslavije. Vodja slovenske delegacije Miran Mejak ocenjuje, da tokratni plenum ne bo dal odgovorov na glavna vprašanja, optimističen pa je, da bi do morebitnega premika lahko prišlo do konca januarja, ko bo mednarodni posrednik sir Arthur Watts v Bruslju znova zbral vse delegacije.
Italijanke najraje k frizerju
09. 12. 1997 08.14
Približno sedem desetin prebivalcev Italije, med njimi še zlasti prebivalk, si v prostem času najraje privošči obisk pri frizerju ali kozmetičarki, je pokazala neka anketa. Poleg tega Italijani v prostem času nadvse radi telefonirajo, nakupujejo in se igrajo z otroki. S športom se jih v prostem času ukvarja še manj kot pred leti - le nekaj več kot 18 odstotkov, te pa najbolj zanima - kaj drugega kot nogomet.
Kaj bo ruska mladina ko odraste?
08. 12. 1997 08.59
Neuradna raziskava skupne najstnikov na ruskem daljnem vzhodu je pokazala, da številni svojo prihodnost vidijo v kriminalu. Petindvajset odstotkov deklic je tako izjavilo, da bi rade postale prostitutke, medtem ko je sedemindvajset odstotkov dečkov povedalo, da bi si vsakdanji kruh radi služili kot izsiljevalci in gangsterji. V Rusiji postaja kriminal zaradi pomanjkanja dobrih služb vse bolj endemičen. Kar slaba desetina udeležencev raziskave, ki ga je pedagoška fakulteta iz Južnosahalinska izvedla med mladimi na polotoku Sahalin, sanja o tem, da bi postali poklicni morilci.
V parku piranhe, krokodili pa še kaj se verjetno najde...
08. 12. 1997 08.57
Nekemu petnajstletnemu ribiču se je v mestnem parku sredi Madrida posrečil nenavaden ulov: na trnek je zagrizla velikanska, 34 centimetrov dolga in dober kilogram težka piranha. "Sprva sem mislil, da je krapovec, potem pa sem opazil velikanske zobe", je povedal petnajstletni Carlos Gonzales. Ta nevarna podvodna roparica je sicer doma v tropskih rekah južne Amerike, kot sta Orinoko in Amazonka, kot piše časnik El Mundo, pa je v mestni ribnik verjetno zašla, ko se je njene družbe naveličal kak lastnik domačega akvarija. Piranhe pa verjetno niso edine eksotične prebivalke madridskega ribnika. Vrtnarji tako trdijo, da so med drugim opazili celo krokodila, mestni svet, ki je pristojen za vzdrževanje parka, pa je moral njihove trditve sicer s težkim srcem potrditi.
Makedonci zahtevajo podaljšanje mandata mirovnim silam ZN
06. 12. 1997 11.01
Makedonija bo zaprosila, da bi del mirovnih sil Sforja, ki se bodo umaknile iz BiH, ostal v Makedoniji, je v petek povedal makedonski minister za zunanje zadeve Blagoj Handžiski. Handžiski je ob tem dodal, da Makedonija dovoljuje namestitev mirovnih sil zveze NATO na njenem ozemlju. Makedonijo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi se Sfor umaknil iz BiH, kar je tudi glavni razlog makedonske zahteve za podaljšanje mandata mirovnim silam ZN v Makedoniji. Makedonski minister je pozdravil odločitev Varnostnega sveta, da podaljša mandat enotam ZN, ki poteče 31. avgusta 1998.
Štiri države so se zadnji trenutek premislile
05. 12. 1997 09.30
Konvencijo o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja ter transferja protipehotnih min je podpisalo 121 držav in ne 125, kot je bilo prvotno sporočeno. Štiri države so se namreč v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo podpisale omenjenega dokumenta. Organizatorji niso znali povedati, katere so to, zato naj bi bilo o tem kaj več znanega danes. Za žrtve protipehotnih min so države do konca tridnevne konference v Ottawi obljubile približno 400 miliijonov dolarjev. Evropska unija je žrtvam obljubila 138 milijonov USD, Norveška 120 milijonov USD, Japonska 80 milijonov USD, Kanada 70 milijonov USD.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.
Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.
Milan Kučan o fojbah in lustraciji
27. 11. 1997 00.00
<i>Zavzemam se za sprejetje dokumenta, ki naj bi opredelil odnos državnega zbora do medvojne in povojne preteklosti. To bi storil tudi, če ne bi bil potencialno eden od kandidatov za lustracijo,</i> je na dopoldanski novinarski konferenci dejal predsednik republike <b>Milan Kučan</b>.
Francoski priročnik Evro in jaz
24. 11. 1997 11.15
Francoski minister za gospodarstvo in finance Dominique Straus-Kahn je v Parizu danes predstavil priročnik o enotni evropski valuti Evro in jaz. S priročnikom, tiskanim v 22 milijonih izvodov, Strauss-Kahn in minister za evropska vprašanja Pierre Moscovici začenjata obsežno kampanjo, med katero naj bi državljane seznanili s tem, kaj pomeni in kako bo potekalo vključevanje Francije v Evropsko denarno unijo ter uvedbe evra. Tega namreč nihče prav ne ve, je v pogovoru za radio RTL pojasnil Strauss-Kahn.
Cerar - vladavina komunistov se nadaljuje
24. 11. 1997 09.07
<i>Kontinuiteta se nadaljuje, komunisti vladajo Sloveniji še pet let, to pomeni gospodarski zastoj, uničevanje in nadaljevanje razgradnje Slovenije,</i> je izide predsedniških volitev v tiskovnem središču ocenil neodvisni kandidat Marjan Cerar, ki je svoj dosežek, to je četrto mesto z nekaj več kot sedmimi odstotki volilne podpore ocenil kot velik uspeh.
Netanjahujevo vlado podprli v parlamentu
28. 10. 1997 00.00
Izraelska vlada premiera Benjamina Netanjahuja je na sinočnjem glasovanju v parlamentu dobila relativno večino. Premiera je podprlo 44 od skupno 120 poslancev, 36 jih je glasovalo proti, drugi poslanci pa so se vzdržali glasovanja oziroma so bili odsotni. Glasovanje je zahtevala vlada po izredno burni uvodni razpravi jesenskega zasedanja parlamenta, na katerem so poslanci ostro kritizirali premiera zaradi njegovih izjav, da so levičarji, ki podpiraje sporazume o palestinski avtonomiji, pozabili, kaj pomeni biti Žid.