Karla
Jordanovo moštvo izgubilo
19. 10. 2001 00.00
Ekipa Washington Wizards je v pripravah na novo sezono izgubila z Detroit Pistons z 88:114, čeprav je zvezdnik Michael Jordan v 32. minutah dosegel 24 točk.
Iskra Kondenzatorji z novo upravo
01. 10. 2001 00.00
Nadzorni svet družbe Iskra Kondenzatorji je na svoji prvi seji imenoval novo upravo družbe. Pri pregledu preteklega poslovanja podjetja so ugotovili več nepravilnosti zaradi katerih bodo v podjetju opravili revizijo, zaradi izgub pa bodo izvedli tudi reorganizacijo.
Mednarodni glasbeni festival v Grobljah
15. 06. 2001 00.00
V Grobljah se je začel 31. mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2001. V prijetnem akustičnem ambientu baročne cerkve sv. Mohorja in Fortunata bodo do 27. junija nastopile štiri zasedbe, med njimi kar tri slovenske. Festival sta tudi letos zasnovala domačin - pianist Aci Bertoncelj in direktor Kulturnega doma Franca Bernika Milan Marinčič.
Salve za Habsburžane
28. 05. 2001 00.00
Otto Habsburg, sin zadnjega cesarja nekdanje Habsburške monarhije Karla von Habsburga, in njegova žena Regina sta minuli konec tedna na avstrijskem Štajerskem praznovala zlato poroko. V znanem romarskem kraju Mariazell ju je s častno salvo pričakala 2. konjenica topniške divizije, ki je 21-krat ustrelila v pozdrav. Na paradi se je zbralo skoraj 500 pripadnikov častnih straž iz skoraj vseh delov nekdanjega cesarstva. Ob tej priložnosti so se na avstrijskem Štajerskem zbrali skoraj vsi člani Habsburške dinastije, prišlo pa je tudi nekaj znanih Avstrijcev, med njimi namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer s soprogom.
Papež praznuje 81. rojstni dan
18. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. praznuje 81. rojstni dan. Kljub slabemu zdravje Sveti oče že junija načrtuje potovanje v Ukrajino, septembra pa v Armenijo. Sicer pa je papež prav na svoj rojstni dan pred petimi leti obiskal Slovenijo.
Konferenca o industrijskih orodjih
22. 04. 2001 00.00
V organizaciji Razvojnega centra orodjarstva Slovenije Tecos se drevi v Rogaški Slatini začenja tridnevna 3. mednarodna konferenca o industrijskih orodij ICIT 2001. Po besedah predsednika organizacijskega odbora konference Karla Kuzmana bo za govorniškim odrom te strokovne prireditve spregovorilo kar 90 vrhunskih strokovnjakov iz 24 držav, med katerimi so tudi Brazilija, Tajvan in Koreja. Konferenca sicer sovpada z jutrišnjim odprtjem 6. mednarodnega sejma orodjarstva Forma Tool ter 4. sejma plastičarstva in gumarstva Plagkem. Oba sejma bo jutri ob 10. uri na celjskem sejmišču odprla ministrica za gospodarstvo Tea Petrin.
Filipović uradno predsednik Federacije BiH
28. 02. 2001 00.00
Poslanci Federacije BiH so na današnji seji v Sarajevu z večino glasov Karla Filipovića izvoli za novega predsednika Federacije BiH. Za podpredsednika je bil izvoljen Safet Halilović. Filipovića in Haliloviča je podprlo 43 poslancev, 11 pa se jih je vzdržalo. Novi predsednik hrvaško-muslimanske federacije je izjavil, da se bo skupaj z namestnikom Halilovićem posvetil predvsem izvajanju ustave, posebej ukinitvi vzporednih institucij oblasti v tej entiteti.
Sedma zaporedna zmaga Minnesote
30. 01. 2001 00.00
Ponedeljkov večer v severnoameriški košarkarski ligi NBA ni postregel z zanimivejšimi tekmami. Minnesota je z zmago nad Milwaukeejem z 99:96 zabeležila sedmi zaporedni uspeh, Phoenix pa je končal turnejo šestih gostovanj z drugo zmago, tokrat so bili boljši od Atlante s 95:82. Košarkarji San Antonia niso imeli težav proti Los Angeles Clippersom in slavili s 96:67, nekoliko bolj pa so se morali potruditi Glasbeniki iz Utaha, ki so v gosteh ugnali Denver s 97:91.
XII. filmski festival Alpe Adria
19. 01. 2001 00.00
V Trstu bo od danes do 27. januarja dvanajsti filmski festival Alpe Adria - Trieste Film Festival, posvečen predvsem pregledu filmske produkcije v srednji in vzhodni Evropi. Najboljši celovečerni film bo prejel nagrado Premio Trieste v znesku desetih milijonov lir, najboljši kratki film pa nagrado Premio Laboratorio Mediterraneo v znesku treh milijonov lir. V tekmovalnem programu bosta tudi slovenska kratka filma Lesi se vrača Jana Zakonjška in Dom svobode Saše Podgorška, v posebenm programu pa Trdnjava Evrope Želimira Želnika.
Akti češke fotografije
08. 01. 2001 00.00
V nekdanjih cesarskih hlevih praškega gradu bo do 4. februarja trajala razstava z naslovom Akti češke fotografije na kateri s približno 200 slikami sodeluje 70 avtorjev.
Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.
Muzej iz Strasbourga bo moral vrniti sliko
11. 12. 2000 00.00
Muzej iz Strasbourga bo moral sliko priznanega avstrijskega umetnika Gustva Klimta (1862-1918) vrniti avstrijski judovski družini, ki so ji jo nacisti zaplenili med drugo svetovno vojno. V skladu z odločitvijo sodišča bodo tako dedičem dunajskega antikvarja Karla Grunwalda vrnili sliko z naslovom Izpolnitev (Die Erfuellung), ki jo je Klimt z različnimi tehnikami ustvaril leta 1909, mesto Strasbourg pa bo moralo dedičem, ki sedaj živijo v Parizu, Franklin Lakesu in na Dunaju, izplačati še denarno odškodnino v višini 7620 evrov.
Norveška vlada prodala delež v Christiana Bank
16. 10. 2000 00.00
Norveška vlada se je odločila, da za 967 milijonov dolarjev proda svoj 34,6-odstotni lastniški delež v drugi največji norveški banki Christiana Bank. Omenjeni delež Christiana Bank bo kupila največja banka v skandinavski regiji, švedsko-finska banka MeritaNordbanken.
Kongres o skrbi za osebe s posebnimi potrebami
16. 10. 2000 00.00
Društvo defektologov Slovenije v sodelovanju z ljubljansko pedagoško fakulteto, Skupnostjo organizacij za usposabljanje Slovenije in z ministrstvom za šolstvo bo od 18. do 20. oktobra v Portorožu pripravilo drugi mednarodni kongres dežel delovne skupnosti Alpe Jadran, ki je nadgradnja kongresa pred 10 leti. Udeleženci bodo razmišljali o sedanjem stanju družbene skrbi za vzgojo, izobraževanje in socialno varnost oseb s posebnimi potrebami na območju držav Alpe Jadran. 119 strokovnih prispevkov, ki jih bodo predstavili strokovnjaki in praktiki iz Slovenije in petih drugih srednjeevropskih držav, bodo izdali v zborniku, po besedah predsednika organizacijskega odbora Karla Destovnika pa bo tokratni posvet do sedaj največje strokovno srečanje na področju dela z ljudmi s posebnimi potrebami.
Predsednik Kučan danes v Španiji
05. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se danes v Toledu udeležuje komemorativne slovesnosti ob 500-letnici rojstva španskega kralja Karla V.
Predsednik Kučan jutri v Španiji
04. 10. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se bo jutri v Toledu udeležil komemorativne slovesnosti ob 500-letnici rojstva španskega kralja Karla V. V Španiji ob tej priložnosti že vse leto potekajo številne prireditve, sklep praznovanja pa bo jutrišnje odprtje razstave Carolus v Toledu. Udeležbo na slovesnosti so poleg slovenskega napovedali tudi predsedniki Nemčije, Avstrije, Belgije, Nizozemske, Švice, Madžarske in Hrvaške, so sporočili iz urada predsednika države.
Otto von Habsburg bo dobil 20. vnuka
23. 09. 2000 00.00
Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., bo že 20. postal dedek. Habsburgov sin Georg, ki živi v Soskutu pri Budimpešti, in njegova žena Eilika von Oldenburg pričakujete svojega prvega otroka. Nadvojvodinja Eilika je v petem mesecu nosečnosti, tako da družina pričakuje naraščaj sredi januarja drugega leta. Georg se je z Eiliko, ki izvira sicer iz severnonemške plemiške rodbine, poročil pred tremi leti na Madžarskem, kjer je bil njegov ded Karel I. do leta 1918 tudi madžarski kralj. Otto von Habsburg pa je po demokratičnih spremembah po letu 1989 kot poslanec v Evropskem parlamentu velik zagovornik vključitve Madžarske v Evropsko unijo. Otto ima poleg Georga še enega sina, pet hčera in, do tega trenutka, 19 vnukov.
Opus Karla Pečka v Ljubljani
20. 09. 2000 00.00
V prostorih ministrstva za obrambo na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani so od danes razstavljena dela znanega koroškega likovnika, akademskega slikarja Karla Pečka. Pečko, rojen v Vuhredu, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Bil je član akademske skupine, ki je leta 1957 dala pobudo za ustanovitev umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu, od leta 1991 znanega pod imenom Galerija likovnih umetnosti.
Švedi po poti kralja Karla XII.
08. 09. 2000 00.00
Deset Švedov se je pred dnevi iz romunskega mesta Pitesti na konjih in na kočijah odpravilo na 2400 kilometrov dolgo pot, po kateri je švedski kralj Karl XII. leta 1714 prečkal Evropo.
Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu
13. 08. 2000 00.00
V Grožnjanu bodo v petek, 18. avgusta, odprli razstavo Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu. Z razstavo slovenskih likovnih umetnikov želijo Grožnjanci, domačini, umetniki in kulturniki, zaznamovati pionirsko navzočnost v novodobnem Grožnjanu - mestu umetnikov. Ob razstavi v Umetniški galeriji bo izšla tudi publikacija Grožnjanska kronika, Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995. Razstava bo odprta do 31. avgusta.
Po 19 letih odprli kapelo Sv. križa
02. 07. 2000 12.34
Na češkem gradu Karlštejn, 35 kilometrov jugozahodno od Prage, so v soboto po 19 letih odprli kapelo Sv. križa, ki je v celoti prekrita s poldragimi kamni in pozlačenimi štukaturami. To je eden najdragocenejših kulturnozgodovinskih spomenikov na Češkem.
Konferenca o vladanju v 21. stoletju
03. 06. 2000 11.16
V Berlinu se je sinoči začela dvodnevna konferenca o sodobnem vladanju v 21. stoletju. Slovesne večerje v gradu Charlottenburg se je udeležilo 14 predsednikov držav in vlad, ki razpravljajo o posodobitvi izobraževalnih sistemov in novi razdelitvi nalog države.
Srečanje svetovnih voditeljev
02. 06. 2000 21.06
Ameriški predsednik Bill Clinton je na današnji slovesnosti pred katedralo v Aachnu, ki se je je udeležilo 2000 povabljencev, prejel mednarodno nagrado Karla Velikega. Kot je v obrazložitvi poudaril župan Aachna Jürgen Linden, je Clinton arhitekt nove vizije za združitev evropskih narodov in partnerstva med ZDA in novo Evropo.
Vatikan o prepovedi knjig Karla Maya
01. 06. 2000 07.58
Vatikan je v preteklosti večkrat javno razmišljal, da bi knjige nemškega avtorja Karla Maya uvrstil na seznam prepovedanih del. Kot je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na raziskovalca cerkvene zgodovine iz Frankfurta Huberta Wolfa, je Karla Maya leta 1910 Vatikanu prijavil nek ovaduh iz Nemčije, pisatelj naj bi namreč v svojih poznih delih pisal o univerzalni religiji. Wolf je v arhivih, ki jih je leta 1998 za znanstvene namene odprla vatikanska kongregacija vernikov, odkril dokument, ki govori o nemškem piscu. V dokumentu je zapisano, da do prepovedi Mayevih del ni nikoli prišlo, saj so se odgovorni pred 90. leti bali, da bi to le še povečalo zanimanje bralcev.
Shirley MacLaine o prejšnjih življenjih
20. 05. 2000 09.44
Igralka Shirley MacLaine v svoji novi knjigi trdi, da je bila v prejšnjem življenju ljubica Karla Velikega, v sedanjem življenju pa ljubica njegove reinkarnacije, ubitega švedskega premiera Olafa Palmeja, je poročal londonski Daily Telegraph. Shirley MacLaine v knjigi z naslovom Camino (Pot) piše o svojem romanju po znani španski romarski poti do Compostele. Med drugim navaja, da so jo na poti vodile vizije in osebnosti iz starih civilizacij, ki so ji razkrile njena prejšnja življenja. McLainova je med drugim imela tudi videnja androginih ljudi, ki so rojevali androgine otroke, in trdi, da je tudi sama ena izmed njih.
Bob Dylan in Isaac Stern nagrajena
17. 05. 2000 18.39
Legenda rock glasbe Bob Dylan in klasični violinist Isaac Stern sta v Stockholmu iz rok švedskega kralja Karla Gustava prejela glasbeno nagrado Polar. Med podelitvijo so govorniki poudarili Dylanovo sposobnost združevanja poezije, harmonoije in melodije v pomensko zaključeno celoto, ki je velikokrat provokativna. Sterna pa so nagradili za velik prispevek svetu glasbe in izjemno požrtvovalnost pri glasbenem izobraževanju mladih.
500. obletnica rojstva cesarja Karla V.
13. 03. 2000 12.09
V Schweinfurtu so ob 500. obletnici rojstva cesarja Karla V. (1500-1558) odprli razstavo o življenju in času vladarja, ''osrednje figure na prehodu srednjega veka v novi vek''. Razstavljeni so portreti člani družine Habsburžanov in spremstva Karla V. ter rokopisi, knjige in dokumenti, ki pričajo o njegovem obdobju: verskih reformah, reformaciji in kmečkih uporih, pa tudi o osvojenih posestih v Ameriki, ki jih vladar nikoli ni obiskal. Razstava bo odprta do 11. junija.
Hermes Plus ima novo upravo
08. 03. 2000 11.41
Ljubljansko podjetje za računalniške in merilne sisteme Hermes Plus je dobilo novo upravo. Novi predsednik uprave je postal Klavdij Godnič. Nova uprava pa ima poleg predsednika še štiri člane: Marjana Tomšiča, Saša Bergarja, Božidarja Vidiča in dosedanjega predsednika uprave družbe, ki je januarja letos v sklopu dunajske skupine S&T System Integration & Technology Distribution prevzel mesto glavnega izvršnega direktorja Slavka Despotoviča. Nadzorni svet pa je na svoji seji 7. marca imenoval tudi novega predsednika nadzornega sveta, sicer glavnega direktorja dunajske družbe S&T Karla Tantscherja.
Velika razstava del Karla V. v Bonnu
26. 02. 2000 17.15
V okviru praznovanj 500. rojstnega dne cesarja Karla V. (1500-1558), ki je bil med drugim kralj Španije, Neaplja in Sicilije ter rimsko-nemški cesar, bodo v Bonnu odprli razstavo njegovih umetniških del. Razstava bo potekala pod naslovom ''Oblast in nemoč v Evropi''.
Goyeva Grofica iz Chinchona v Pradu
22. 02. 2000 13.50
V madridskem muzeju Prado so v ponedeljek prvič razstavili Goyevo sliko Grofica iz Chinchona, ki jo je Španija januarja kupila za 24 milijonov evrov. Gre za zadnjo Goyevo sliko - portret nečakinje kralja Karla IV, Marie Terese Bourbon, ki jo je slikar ustvaril aprila 1800. Španska vlada je na dražbi pri nakupu slike od družine Ruspolo Morenes uveljavila pravico do predkupa. Španski minister za kulturo Mariano Rajoy je ob priložnosti dejal, da je vlada Joseja Marie Aznarja v štirih letih v nakup umetnin naložila 20 milijard peset.