Kennedy
Rop na londonskem letališču
11. 02. 2002 00.00
V napadu na transportno vozilo letalske družbe British Airways sta neznanca na londonskem letališču Heathrow ukradla 4,57 milijona funtov. Napad se je zgodil na letališkem terminalu, rezerviranem za odhode čezoceanskih letov.
Nova pravila za nezakonite priseljence v ZDA
07. 02. 2002 00.00
Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je napovedal sprejetje novih pravil, po katerih bi skrajšali čas, potreben za izgon nezakonitih priseljencev iz ZDA.
Goljufija ne bo usodna
07. 02. 2002 00.00
V irski banki AIB sumijo, da je njen finančni posrednik John Rusnak poneveril 750 milijonov dolarjev. Rusnak se je po besedah njegovih odvetnikov prostovoljno sestal s predstavniki FBI in ni na begu, kot so sprva domnevali.
Bush: Vojna proti terorizmu še traja
30. 01. 2002 00.00
Ameriški predsednik Bush je sinoči poudaril, da vojna proti terorizmu ni končana in da ZDA ne bodo odnehale, dokler grožnja ne bo odpravljena. Američane je pozval, da dve leti, oziroma 4.000 ur svojega življenja, posvetijo prostovoljnemu delu.
Bush in Putin najbolj priljubljena
27. 12. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush ml. je med Američani bolj priljubljen kot katerikoli predsednik ZDA v zadnjih 50 letih. Tudi javnomnenjska raziskava v Rusiji kaže, da je ruski predsednik Vladimir Putin osebnost leta 2001.
Administracija vztraja pri sodiščih
08. 12. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je moral braniti odločitev predsednika Georgea Busha glede ustanavljanja hitrih vojaških sodišč za sojenje tujcem, vendar demokratskih senatorjev ni uspel prepričati.
Rekordna ladja v koprski luki
06. 12. 2001 00.00
V koprski luki je pristala največja ladja, ki so jo doslej privezali v slovenskem pristanišču. Ladja, ki pluje pod panamsko zastavo, je dolga kar 315 metrov.
Izšla knjiga Vzpon in propad svetovnih redov
26. 11. 2001 00.00
Pri založbi Mladinska knjiga je v zbirki Premiki izšla knjiga <em>Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let svetovne zgodovine</em> avtorja Torbjorna L. Knutsena.
Američani zahtevajo pregled Airbusov
16. 11. 2001 00.00
Ameriška zvezna administracija za zračni promet je (FAA) je ukazala pregled repnih delov nekaterih tipov letal Airbus A300.
Nesrečo povzročila napaka
15. 11. 2001 00.00
Dosedanji zaključki preiskave ponedeljkovega strmoglavljenja ameriškega letala Airbus A300 so pokazali, da je nesrečo najverjetneje povzročila napaka na materialu na stranski repni površini letela.
Motorji airbusa brez napak
14. 11. 2001 00.00
Ameriški preiskovalci še vedno ugotavljajo vzrok za nesrečo potniškega letala, ki je v ponedeljek strmoglavilo na New York. Prva preiskava ni pokazala nobenih tehničnih napak.
Nova tragedija v New Yorku
13. 11. 2001 00.00
Ob 9. uri in 13 minut po newyorškem času je z letališča John F. Kennedy (JFK) vzletelo letalo Airbus A-300 in le štiri minute po vzletu strmoglavilo v bližini letališča na gosto naseljeno okrožje New Yorka Queens.
Preplahi na letališčih
14. 10. 2001 00.00
Na letališčih po Združenih državah je vse več primerov preplahov pred novimi terorističnimi napadi. Trije ljudje arabskega porekla so morali zapustiti neko letalo v Stockholmu, avstralske oblasti pa so zaprle del sidneyskega letališča.
Direktor Marshallovega centra pri Grizoldu
12. 10. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se je danes srečal z direktorjem Marshallovega centra - evropskega centra za obrambne študije, Robertom Kennedyjem.
Privlačnost Jaqueline Kennedy še ni zbledela
20. 09. 2001 00.00
Po štirih desetletjih, odkar je Jacqueline Kennedy postala prva dama Združenih držav Amerike, so v ZDA postavili razstavo njenih oblek iz let v Beli hiši. Kakor tedaj, tudi danes njen stil priteguje trume obiskovalcev.
Izdani prvi zaporni nalogi
14. 09. 2001 00.00
V torkovih terorističnih napadih v ZDA je po podatkih FBI sodelovalo 19 teroristov in ne 18, kot je bilo sprva sporočeno. Ameriško pravosodno ministrstvo pa je izdalo prve zaporne naloge za osumljene sodelovanja.
FBI prijel nedolžne
14. 09. 2001 00.00
FBI je izpustil 10 oseb, ki jih je v četrtek ponoči prijel na dveh newyorških letališčih.
Eksplozija pred šolo v Belfastu
05. 09. 2001 00.00
V eksploziji molotovke pred katoliško šolo so bili ranjeni štirje policisti, med otroci ranjenih na srečo ni bilo. Zaradi ponovnega zaostrovanja razmer je dopust prekinil tudi John Reid, britanski minister za Severno Irsko.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Zakon o davkih v veljavi
08. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je na slovesnosti v Beli hiši podpisal zakon o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih desetih letih in tako uresničil svojo najpomembnejšo predvolilno napoved. Davčni zakon je sicer napisan tako, da bo pošteno obremenil proračun šele proti koncu desetletja, ko bo naloga zviševanja davkov padla na ramena naslednjega predsednika.
Slab odziv britanskih volilcev
07. 06. 2001 00.00
Z volišč v Londonu, Manchestru, Liverpoolu in Leedsu poročajo, da je volilna udeležba doslej nenavadno nizka. Če bo šlo tako naprej, bo končna udeležba od 60 do 65-odstotna, kar je še manj od doslej najnižje volilne udeležbe leta 1997, ko je bila 71-odstotna. Svoje glasove so že oddali tudi vsi trije vodilni kandidati. Premier Blair je v spremstvu soproge Cherie in njunih treh starejših otrok volil v volilni enoti Sedgefield. Vodja konservativcev William Hague prav tako v spremstvu soproge Ffion je svoj glas oddal v volilni enoti Richmond (North Yorkshire). Vodja britanskih liberalnih demokratov Charles Kennedy je glasoval po pošti.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Whoopi prejela nagrado za humor
07. 05. 2001 00.00
Ameriška komedijantka Whoopi Goldberg je prejela Nagrado Marka Twaina za humor, so sporočili te dni iz Kennedyjevega centra za odrske umetnosti. Nagrajenka je ob tej novici dejala: "Naš dragi Twain je imel prav, ko je dejal, da je humor prijazna plat resnice."
Mutombu nagrada J. W. Kennedy
06. 05. 2001 00.00
Košarkar Philadelphie 76'ers Dikembe Mutombo je dobitnik letošnje nagrade J. Walter Kennedy, ki jo Združenje poklicnih košarkarskih novinarjev podeljuje za posebne dosežke na humanitarnem področju. Mutombo je v zadnjih letih namenil več milijonov dolarjev za graditev bolnišnice v svojem rodnem Kongu , ustanovil pa je tudi fundacijo, ki skrbi za pomoč prebivalcem Konga. Nagrada J. Walter Kennedy, ki so jo poimenovali po bivšem komisarju lige NBA, se podeljuje od leta 1975.
40 let kubanske revolucije
17. 04. 2001 00.00
Na Kubi slavijo 40 let kubanske socialistične revolucije in spodletelo ameriško invazijo v Prašičjem zalivu. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh zvrstila številna praznovanja.
Dubravka Tomšič-Srebotnjak v Washingtonu
28. 02. 2001 00.00
Slovenska pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak je imela v okviru turneje po ZDA koncert tudi v washingtonskem centru za umetnost John F. Kennedy, kjer se je predstavila z deli Bacha, Liszta in Prokofjeva. Koncerta so se med drugim udeležili predstavniki ameriške administracije, diplomatskega zbora in drugih ustanov, slovensko veleposlaništvo v ZDA pa je za Tomšičevo v Kennedyjevem centru pripravilo sprejem. Tomšičeva je imela že 9. februarja koncert v New Yorku, ameriško turnejo pa bo končala prihodnji teden s koncertom na Floridi.
Največji ameriški predsedniki
20. 02. 2001 00.00
Američani na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju največji predsednik ZDA, v anketah največkrat navedejo ime Ronalda Reagana, Johna F. Kennedyja in Abrahama Lincolna. Trem "največjim" sledijo Bill Clinton, Franklin Roosevelt, Henry Truman, George Washington in Jimmy Carter, je pokazala anketa inštituta Galup. Sicer pa se v anketi pojavljajo tudi sedanji predsednik George W. Bush, Theodore Roosevelt, Richard Nixon in Dwight Eisenhover. V februarski anketi je največ, kar 18 odstotkov vprašanih, za največjega predsednika ZDA imenovalo Ronalda Reagana, Kennedyja je navedlo 16, Lincolna pa 14 odstotkov vprašanih. V isti anketi pred letom dni sta bila največkrat omenjena Kennedy in Lincoln, sledila pa sta jima Reagan in Franklin Roosevelt. Na vprašanje, ali bi ž eleli na predsedniškem položaju videti Georga Washingtona ali Abrahama Lincolna, se je šest od desetih vprašanih odločilo za Lincolna, trije od desetih Američanov pa za Washingtona.
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.