Kip
Umrl umetnik gibanja Pop Art George Segal
11. 06. 2000 09.36
V 75. letu starosti je v New Jerseyju umrl eden najbolj znanih umetnikov gibanja Pop Art kipar George Segal. Segal je bil eden najvplivnejših umetnikov svojega časa, poznan po kipih robatega videza. Začel je kot slikar, s kiparjenjem pa se je ukvarjal od leta 1979. Za model je večkrat uporabil kar svojo ženo Helen, s katero je bil poročen od leta 1946.
Sedeči kralj piva v Laškem
12. 05. 2000 11.55
Pivovarna Laško namerava septembra občini Laško podariti skulpturo sedečega kralja piva s kopico v roki, ki so jo poimenovali Gambrinus. Prvi osnutek za masivni kip kralja piva, ki bo visok 2,2 metra in ga je ustvaril Ferenc Kiraly iz Lendave, je že izdelan v glini, nakar ga bo kipar prelil v mavec. Skulpturo bodo postavili na desnem delu mostu čez Savinjo, prostor pa bo uredil ljubljanski arhitekt Andrej Kemr. Slovesnost ob postavitvi nove skulpture bo septembra, ko bodo v Laškem postavili še tri kiparske izdelke, ustvarjene v laških kiparskih delavnicah.
Spomenik antični Grčiji na Rodosu
06. 05. 2000 20.04
Lokalne oblasti na grškem otoku Rodos, 1215 metrov visokem otoku v Egejskem morju, so pripravile mednarodni razpis, na podlagi katerega naj bi do poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 na otoku zgradili spomenik, podoben Rodoškemu kolosu, enemu od sedmih čudes na svetu. Župan Rodosa Georges Giannopulos je pojasnil, da ne želijo zgraditi novega kolosa, saj danes še vedno ne poznamo vseh dejstev o antiki. Želijo pa zgraditi s tehnološkega vidika pravi spomenik, ki bo obeležil prehod v novo tisočletje, kot je Rodoški kolos zaznamoval antično umetnost.
Ponovno odprt rimski Kapitol
19. 04. 2000 12.43
V Rimu so te dni po dveh letih restavratorskih del odprli muzej na Kapitolu, kjer je med drugim razstavljena tudi simbolična rimska volkulja. Zgradili so tudi nov podzemni hodnik, ki povezuje tri najpomembnejše stare rimske dvorane na Kapitolu, enemu od sedmih gričev starega Rima. Muzejski kompleks je bil za javnost prvič odprt leta 1734. Kip bronaste volkulje s privzdignjenimi obrvmi naj bi bilo delo Etruščanov poznega šestega ali zgodnjega petega stoletja pred našim štetjem. Kipa dvojčkov Romula in Rema, legendarnih ustanoviteljev Rima, pa so umetniškemu delu dodali stoletja kasneja. Muzej hrani v svoji zbirki tudi bronasti konjeniški kip Marka Avrelija, ki so ga pred leti odstranili s trga na Kapitolu, da bi ga obvarovali pred onesnaženjem, na trg pa so postavili kopijo kipa.
Dobrodelna dražba za Hematološko kliniko
30. 03. 2000 08.19
Devet slovenskih uveljavljenih likovnih umetnikov je darovalo 17 svojih del - grafik, akvarelov, risbo in kip - ki jih bodo danes popoldne prodali na dobrodelni dražbi v galeriji Rožna dolina (Cesta IV/32). Izkupiček dražbe z naslovom Kar je lepo, je dobro bodo namenili za nakup posebnih medicinskih črpalk, ki se uporabljajo pri kemoterapiji bolnikov s krvnimi obolenji in ki jih na Hematološki kliniki v Ljubljani zelo primanjkuje.
Potovalna razstava o Plečniku na Portugalskem
29. 03. 2000 21.24
V portugalski prestolnici Lizboni je minister za kulturo Jožef Školč nocoj odprl razstavo o Plečniku z naslovom Arhitekt Jože Plečnik - moderni klasik. Razstava, ki jo je posebej za potovanja po svetu pripravil ravnatelj Arhitekturnega muzeja, dr. Peter Krečič, na zelo strnjen način občinstvu v njegovem jeziku predstavi življenje in delo tega arhitekta genija, vključno z njegovim ustvarjanjem po evropskih prestolnicah Dunaju, Pragi in Ljubljani. Odprtje razstave se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan in njegov portugalski gostitelj Jorge Sampaio.
Obletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha
23. 03. 2000 13.10
Številna mesta na vzhodu Nemčije so ob 315. obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha priredila več koncertov, razstav in umetniških predstavitev. V Leipzigu je muzej Johanna Sebastiana Bacha na obletnico skladateljevega rojstva odprl razstavo, na kateri je predstavil njegova originalna dela potem, ko ta dolga desetletja niso bila razstavljena. Razstava je del proslavljanja Bachovega življenja v Leipzigu, kjer je preživel 27 let. Na razstavi so predstavljena originalna Bachova dela cerkvene glasbe iz leta 1730 in dela, ki jih je leta 1725 napisala Bachova žena Ana Magdalena. Predstavljena so tudi glasbila iz Bachovega časa. V Weimarskem dvorcu pa so odkrili Bachov doprsni kip. Slovesnosti ob 250. letnici skladateljeve smrti se bodo končale julija v Leipzigu.
Razstava risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski
27. 02. 2000 16.55
Po Berlinu in Benetkah je od danes v Madridu na ogled razstava zbirke risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski, ki obsega kakih 200 del od zgodnje renesance pa do Giacomettija, je poročal časnik Le Monde. Par Krugier-Poniatowski, ki živi v Ženevi, velja za velika zbiralca in prodajalca umetnin 20. stoletja. Na razstavi v madridskem muzeju Thyssen-Boernemisza so za razliko od razstav v Berlinu in Benetkah, kjer je bil poudarek na francoskih risbah iz 19. stoletja, na ogled tudi skulpture, akvareli in nekaj slik. Namen razstave je združiti moderna in klasična dela. Tako so na razstavi drug ob drugega postavili kip glave, ki jo pripisujejo Hugu Van der Goesu, poleg kipa Picassa ali na primer risbe torzov Cezanna, Tintoreta in Rubensa.
Kip meseca februarja galerije Latobia
17. 02. 2000 12.26
Direktorica Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler je v galeriji Latobia za kip meseca februarja izbrala skulpturo akademske kiparke Lučke Koščak. Predstavitev kipa bo v torek, 22. februarja ob 19.30, so sporočili iz omenjene galerije.
Danes obletnica Plečnikovega rojstva
23. 01. 2000 11.05
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, danes, 23. januarja pa je poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Umrl Enrique Galarza Moreno
20. 01. 2000 18.15
V 104. letu je v Picassentu v vzhodni Španiji umrl Enrique Galarza Moreno, umetnik, ki se je pri svojem delu zgledoval predvsem po španskem baroku. Ustvaril je številne skulpture v cerkvah in samostanih Španije in južne Amerike. Najbolj znan je kip osvajalca Francisca Pizarra, ki je na ogled v perujski prestolnici Limi. Kljub operaciji na očeh je umetnik ustvarjal do svojega 90. leta.
Obletnica Plečnikovega rojstva
20. 01. 2000 12.19
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, 23. januarja pa bo poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Robinu Hoodu pomagal nottinghamski šerif
29. 12. 1999 08.57
Prav nekdanji nottinghamski šerif - v zgodbi o Robinu Hoodu sicer Robinov najhujši sovražnik, je tega junaka rešil iz nesrečnega položaja. V bron uliti Robin Hood v srednjeangleškem mestu Nottingham je kakih dvajset let v rokah držal lok brez tetive. Samega kralja tatov so namreč okradli. Toda Frank Dennett, ki je bil med leti 1981 in 1994 šerif v Nottinghamu, je poskrbel za restavracijo tetive. Novi lok iz jekla je dolg več kot tri metre, je včeraj poročal časnik Daily Telegraph. Kip Robina Hooda v naravni velikosti je največkrat fotografirana turistična zanimivost v mestu.
Božična maša v poljskem rudniku soli
25. 12. 1999 09.35
Na Poljskem so danes božično mašo pripravili tudi 100 metrov pod zemljo, v rudniku soli v kraju Wieliczka na jugu Poljske, je poročala poljska tiskovna agencija PAP.
Ljubljana jutri začne odštevanje do leta 2000
10. 11. 1999 19.05
Slovenska prestolnica bo z jutrišnjim dnem začela odštevati dneve do konca leta. Jutri, ko je 50. dan do konca leta, naj bi namreč na ljubljanskem gradu namestili poseben display, na katerem naj bi odštevanje potekalo tudi vizualno, zadnji dan v letu pa naj bi na njem videli tudi odštevanje minut in sekund. Sicer pa prestolnica pripravlja vrsto prednovoletnih prireditev, ki se bodo začele 30. novembra in bodo potekale do konca leta, in to pod geslom V novo tisočletje brez petard in trezni.
Odkrili doprsni kip Ignacija Borštnika
26. 10. 1999 19.19
V foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je predsednik sveta Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo ob 80-letnici smrti Ignacija Borštnika danes odkril njegov doprsni kip. Kip je delo akademske kiparke Eve Tršar, naročila pa ga je mestna občina Maribor. Šeligo je ob odkritju povzel umetniško pot in pomen Ignacija Borštnika, leta 1858 rojenega prvega profesionalnega slovenskega igralca in utemeljitelja moderne igre, ki je zaznamoval slovensko gledališče, čeprav je večino svojih vlog odigral v Zagrebu, v Mariboru pa je deloval samo dve leti pred smrtjo.
Seja sveta Borštnikovega srečanja
16. 10. 1999 18.06
Na slavnostni seji sveta Borštnikovega srečanja - tekmovalnega festivala slovenskih gledališč, ki se drevi že štiriintridesetič začenja v mariborskem gledališču - je predsednik sveta Rudi Šeligo podpisal pokroviteljske pogodbe s predstavniki sponzorjev, ki ob Mestni občini Maribor in ministrstvu za kulturo letos zagotavljajo že približno tretjino potrebnih sredstev. Nato je župan občine Cerklje Franc Čebulj predstavnikom srečanja predal doprsni kip igralca Ignacija Borštnika, ki se je pred 137 leti rodil v tem gorenjskem kraju.
Puškinov kip v Parizu
03. 10. 1999 11.35
V Parizu so pred dnevi v Parku pesnikov (Jardins des Poetes) postavili doprsni kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Letos mineva dvesto let od pesnikovega rojstva. Kip, ki ga je mestu Pariz podarila Moskva, je izdelal ruski kipar Jurij Orehov, odkritju pa sta prisostvovala ruski veleposlanik v Parizu Nikolaj Afanasjev in moskovski podžupan Sergej Jastrjembski. Pariški župan Jean Tiberi se je ob priložnosti poklonil velikemu ruskemu pesniku, ki je prve verze spisal v francoskem jeziku. Odkritju Puškinovega kipa bo po besedah pariškega župana sledila postavitev doprsnega kipa Victorja Hugoja v Moskvi.
V Mariboru odkrili kip Hermana Potočnika-Noordunga
10. 09. 1999 11.28
Na mariborski univerzi so sinoči na aleji velikanov med slavnostno sejo lektorata odkrili doprsni kip svetovno znanega pionirja kozmonavtike slovenskega rodu Hermana Potočnika-Noordunga.
Zbiranje denarja za kip Charlesa de Gaulla
10. 09. 1999 08.47
Pariški župan Jean Tiberi je pozval Francoze, naj prispevajo k postavitvi kipa nekdanjemu francoskemu predsedniku, generalu Charlesu de Gaullu. Po predvidevanjih bo kip krasil francosko prestolnico Pariz od junija leta 2000. Tiberi sicer ni izdal imena umetnika, ki bo naredil kip, po njegovih podatkih pa bo postavitev stala približno 3 milijone francoskih frankov.
Bubki postavili kip
27. 08. 1999 19.46
Malo je športnikov nasploh, kaj šele živečih, ki se lahko pohvalijo s kipom v čast svojih zmag in rekordnih dosežkov. Eden redkih izbrancev, ki si to zagotovo zasluži, je ukrajinski skakalec ob palici Sergej Bubka. Njegovih šest naslovov svetovnega prvaka in številni svetovni rekordi so prepričali župana njegovega rojstnega mesta Donetska, da mu je na glavnem trgu pred stadionom Lokomotive postavil bronasti kip v naravni velikosti.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
100 let rojstva mojstra grozljivk
13. 08. 1999 09.38
V svetu filmske umetnosti danes praznujejo stoletnico rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchcocka. V Londonu, kjer se je slavni režiser rodil, so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel pred odhodom v Hollywood, kip so mu postavili tudi v New Yorku, v Los Angelesu pa se ga bodo spomnili na slavnostni akademiji.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Detektiv upodobljen v kipu
03. 08. 1999 19.41
Na naslovu, kamor občudovalci Sherlocka Holmesa še vedno pošiljajo pisma, bodo oktobra odkrili bronasti kip tega znamenitega detektiva, ki ga je izdelal britanski kipar John Doubleday.
Stoletnica rojstva Hitchcocka
01. 08. 1999 13.27
V Hollywoodu so ob 100. obletnici rojstva Alfreda Hitchcocka odkrili doprsni bronasti kip mojstra srhljivk. Slovesnosti se je udeležila tudi igralka Tippi Hedren, ki je odigrala glavno vlogo v Ptičih. Predstavniki Universal Studios so v spomin na Hitchcockovo klasiko iz leta 1963 spustili udomačenega krokarja, ki je med slovesnostjo pristal na kipu. Alfred Hitchcock se je rodil 13. avgusta leta 1899.
Kristusov kip na Trafalgar Squaru
23. 07. 1999 16.16
Na enem od štirih podstavkov londonskega trga Trafalgar Square so včeraj postavili kip Jezusa Kristusa. Osemmetrski podstavek krasi enega od vogalov Trafalgar Squara, na sredini katerega kraljuje spomenik admiralu Nelsonu. Na podstavku naj bi že leta 1841 postavili kip angleškega kralja Williama četrtega, vendar so zaradi finančnih težav delo opustili, podstavek pa je vse doslej sameval. Marmornati kip z naslovom ''Ecce Hommo'' je postavil Mark Wallinger in je prvi od treh umetnikov, ki bodo na podstavku zapovrstjo predstavili svoja dela, leta 2001 pa bo posebna komisija izbrala enega izmed njih. Druge tri podstavke sicer krasijo kipi pomembnih mož britanskega imperija.
Neznanci s sprejem nad kip pred muzejem MOK
20. 06. 1999 10.31
Neznanci so se ponoči v Lausanni s sprejem lotili enega od kipov pred olimpijskim muzejem. Tamkajšnja policija je sporočila, da so storilci na kip zapisali Mafia IOC. Domnevajo, da gre za osebe, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da Sion ni bil uspešen s kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2006. Policja je zato že poostrila nadzor v okolici muzeja.
Našli ruševine templja in kip boginje Artemide
08. 05. 1999 11.17
Na severu Grčije so našli ruševine templja grške boginje lova Artemide in marmornat kip boginje iz dobe helenizma. Ruševine svetišča so odkrili po naključju med izkopavanjem za izgradnjo ceste južno od Soluna. Tempelj boginje Artemide, ki je tudi gospodarica živali in zaščitnica pri porodih, obsega veliko predsobo in glavno sobo, v kateri so arheologi tudi našli poškodovan kip boginje. Po ocenah arheologa Dimitrisa Pantermalisa gre za kopijo kipa iz obdobja med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pred Kristusom in rimskim zavzetjem Grčije leta 86 pred Kristusom. Arheologi so v templju našli tudi napis ''Artemis salvatrice'' iz istega odbobja, katerega avtor je neki Pausanias Menippou.