Kip
Podelitev nagrad zlata paleta
08. 12. 2000 00.00
V likovni galeriji Trboveljskega delavskega doma bodo danes ob 18. uri odprli zaključno likovno razstavo Zlata paleta 2000. Na odprtju razstave, ki jo organizira Zveza likovnih dru štev Slovenije, bodo podelili tudi nagrade za najboljše likovne dosežke pri izvajanju projekta Zlata paleta, in sicer za risbo, grafiko, slikarsko in kiparsko delo. Razstava bo odprta do 15. decembra med 17. in 20. uro.
Slovesen zaključek Prešernovega leta
03. 12. 2000 00.00
V počastitev rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna so se danes odprla vrata kulturnih hramov po vsej državi. Slovesnost ob 200-letnici je bila popoldne v pesnikovem rojstnem kraju, v Narodnem muzeju v Ljubljani pa se ravnokar odpira razstava dokumentov o Prešernovem življenju. Današnje prešernovanje se je začelo že zjutraj v pesnikovi rojstni vasi Vrbi z gledališko predstavo in rekordnim obiskom vasice, celo večjim, kot ob slovenskem kulturnem prazniku kdajkoli. Na rojstvo in smrt največjega slovenskega pesnika pa bo obiskovalce in domačine zdaj vsak dan spominjal pesnikov doprsni kip pesnika v bronu, delo restavratorske delavnice Ulrih&
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Spomenik Francu Jelovšku
04. 10. 2000 00.00
V Mengšu so nocoj, prav na 300-letnico umetnikovega rojstva, slikarju in baročnemu freskantu Francu Jelovšku pred tamkajšnjo mežnarijo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. O utemeljitelju slovenskega baročnega stenskega slikarstva je spregovoril predsednik SAZU France Bernik, kip pa je odkril predsednik vlade Andrej Bajuk. "Franc Jelovšek je bil velik mož in najpomembnejši slovenski freskant," je poudaril akademik. Spomenik uglednemu Mengšanu so odkrili v sklopu t.i. programa Jelovšek, ki ga od leta 1993 uresničuje Muzej Mengeš v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom, ki nosi slikarjevo ime.
Odkrili še en Michelangelov kip
30. 09. 2000 00.00
Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.
Razstava moderne umetnosti Apokalipsa
20. 09. 2000 00.00
V londonski Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Londonu bodo 23. septembra odprli sporno razstavo moderne umetnosti z naslovom Apokalipsa: lepota in groza sodobne umetnosti. Na razstavi bodo predstavljena dela 13 sodobnih umetnikov. Med drugim bo na ogled kip papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Njegov avtor, italijanski kipar Maurizio Cattelan pravi, da delo izraža "ambivalenco lastne religije". Na razstavi bo tudi kup gnoja in na tisoče miniaturnih figuric, ki predstavljajo mučenje in smrt v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Razstava bo na ogled do 15. decembra.
Davida bodo pred "rojstnim dnem" temeljito restavrirali
01. 09. 2000 00.00
Sloviti Michelangelov kip svetopisemskega Davida bodo pred praznovanjem 500-letnice njegovega nastanka, ki bo prihodnje leto, temeljito restavrirali, so sporočili predstavniki muzeja Akademije v Firencah, kjer je razstavljena ta renesančna umetnina. Restavriranje slavnega kipa se bo začelo pozimi, postopek pa bo vodil profesor Marc Levoy z ameriške univerze Stanford, ki je kar šest mesecev skeniral Davidov kip, da bi tako našel tudi najmanjše detajle na marmornati umetnini. Skupina restavratorjev želi namreč s tridimenzionalnimi posnetki kar najbolj natančno povzeti delo toskanskega genija. Doslej so na primer že ugotovili, da kip v višino meri 5,17 metra in ne 4,37 metra, kot je navedeno v večini publikacij. Zahvaljujoč delu profesorja Levoya bo tako mogoče izdelati posnetke kipa, ki bodo skoraj povsem identični z izvirnikom.
Največja trgovina igrač na svetu
03. 08. 2000 18.56
Ameriško podjetje Toys R Us je sporočilo, da bo na Times Squareu v New Yorku zgradilo največjo trgovino igrač na svetu. Trgovina, v kateri bo med drugim tudi hiša za lutke v naravni velikosti in 18-metrsko kolo sreče, bo obsegala 9090 kvadratnih metrov. Trinadstropno stekleno poslopje bodo odprli prihodnje poletje, je povedal vodja podjetja in dodal, da pričakujejo letno 20 milijonov obiskovalcev, kar je več kot število ljudi, ki letno obiščejo Empire State Building in kip svobode.
Retrospektiva kiparskih del Picassa
28. 07. 2000 13.55
V centru Georges Pompidou v Parizu je na ogled retrospektiva kiparskih del Picassa. Ta največja razstava njegovih del, ki bo na ogled do 25. septembra, vključuje več kot 300 del, ki jih je španski slikar in kipar ustvaril v več kot sedmih desetletjih. Originale za veliko razstavo so posodili muzeji iz Francije, ZDA in zasebni zbiratelji. Picasso je bil prvi umetnik, ki je ustvarjal iz odvrženih kosov materiala, saj ni nikoli ničesar zavrgel, vse je uporabil za kolaže. Tako je na razstavi poleg najrazličnejših umetnin razstavljen tudi kip iz avtomobilčkov, iz katerih je oblikoval glavo pavijana, iz sedežev in krmil koles je naredil glavo bika, kitaro pa iz žice in odpadne lepenke.
Odkrili kip boginje Venere
07. 07. 2000 14.02
V kraju Sidi Bu Ali v osrednji Tuniziji so odkrili kip Venere, rimske boginje ljubezni in lepote. Kip je v naravni velikosti in narejen iz belega marmorja. Po mnenju arheologov naj bi izviral iz konca 2. stoletja. Dobro ohranjen kip, ki pa ima glave, so čisto po naključju odkrili domačini med kmetovanjem. Arheologi menijo, da je na tem območju še več ostankov, zato bodo nadaljevali z izkopavanjem. Tunizija je bila več stoletij afriška provinca rimskega imperija.
Spomin na Ito Rino
07. 07. 2000 11.05
Slovenska kinoteka in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane bosta skupaj z lokalnimi oblastmi v Divači rojstni dan filmske dive nemega filma Ite Rine, s pravim imenom Ida Kravanja (1907-1979), danes zaznamovali z odkritjem doprsnega kipa in filmskimi projekcijami v rojstni hiši zvezdnice. To je Škrateljnova hiša v Divači, preurejena v muzej. Kip je oblikovala Maja Babič Košir, študentka prvega letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Avtorica je dobila prvo nagrado na internem natečaju za kiparski portret rojakinje igralke. Razpisala ga je občina Divača.
Umrl umetnik gibanja Pop Art George Segal
11. 06. 2000 09.36
V 75. letu starosti je v New Jerseyju umrl eden najbolj znanih umetnikov gibanja Pop Art kipar George Segal. Segal je bil eden najvplivnejših umetnikov svojega časa, poznan po kipih robatega videza. Začel je kot slikar, s kiparjenjem pa se je ukvarjal od leta 1979. Za model je večkrat uporabil kar svojo ženo Helen, s katero je bil poročen od leta 1946.
Sedeči kralj piva v Laškem
12. 05. 2000 11.55
Pivovarna Laško namerava septembra občini Laško podariti skulpturo sedečega kralja piva s kopico v roki, ki so jo poimenovali Gambrinus. Prvi osnutek za masivni kip kralja piva, ki bo visok 2,2 metra in ga je ustvaril Ferenc Kiraly iz Lendave, je že izdelan v glini, nakar ga bo kipar prelil v mavec. Skulpturo bodo postavili na desnem delu mostu čez Savinjo, prostor pa bo uredil ljubljanski arhitekt Andrej Kemr. Slovesnost ob postavitvi nove skulpture bo septembra, ko bodo v Laškem postavili še tri kiparske izdelke, ustvarjene v laških kiparskih delavnicah.
Spomenik antični Grčiji na Rodosu
06. 05. 2000 20.04
Lokalne oblasti na grškem otoku Rodos, 1215 metrov visokem otoku v Egejskem morju, so pripravile mednarodni razpis, na podlagi katerega naj bi do poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 na otoku zgradili spomenik, podoben Rodoškemu kolosu, enemu od sedmih čudes na svetu. Župan Rodosa Georges Giannopulos je pojasnil, da ne želijo zgraditi novega kolosa, saj danes še vedno ne poznamo vseh dejstev o antiki. Želijo pa zgraditi s tehnološkega vidika pravi spomenik, ki bo obeležil prehod v novo tisočletje, kot je Rodoški kolos zaznamoval antično umetnost.
Ponovno odprt rimski Kapitol
19. 04. 2000 12.43
V Rimu so te dni po dveh letih restavratorskih del odprli muzej na Kapitolu, kjer je med drugim razstavljena tudi simbolična rimska volkulja. Zgradili so tudi nov podzemni hodnik, ki povezuje tri najpomembnejše stare rimske dvorane na Kapitolu, enemu od sedmih gričev starega Rima. Muzejski kompleks je bil za javnost prvič odprt leta 1734. Kip bronaste volkulje s privzdignjenimi obrvmi naj bi bilo delo Etruščanov poznega šestega ali zgodnjega petega stoletja pred našim štetjem. Kipa dvojčkov Romula in Rema, legendarnih ustanoviteljev Rima, pa so umetniškemu delu dodali stoletja kasneja. Muzej hrani v svoji zbirki tudi bronasti konjeniški kip Marka Avrelija, ki so ga pred leti odstranili s trga na Kapitolu, da bi ga obvarovali pred onesnaženjem, na trg pa so postavili kopijo kipa.
Dobrodelna dražba za Hematološko kliniko
30. 03. 2000 08.19
Devet slovenskih uveljavljenih likovnih umetnikov je darovalo 17 svojih del - grafik, akvarelov, risbo in kip - ki jih bodo danes popoldne prodali na dobrodelni dražbi v galeriji Rožna dolina (Cesta IV/32). Izkupiček dražbe z naslovom Kar je lepo, je dobro bodo namenili za nakup posebnih medicinskih črpalk, ki se uporabljajo pri kemoterapiji bolnikov s krvnimi obolenji in ki jih na Hematološki kliniki v Ljubljani zelo primanjkuje.
Potovalna razstava o Plečniku na Portugalskem
29. 03. 2000 21.24
V portugalski prestolnici Lizboni je minister za kulturo Jožef Školč nocoj odprl razstavo o Plečniku z naslovom Arhitekt Jože Plečnik - moderni klasik. Razstava, ki jo je posebej za potovanja po svetu pripravil ravnatelj Arhitekturnega muzeja, dr. Peter Krečič, na zelo strnjen način občinstvu v njegovem jeziku predstavi življenje in delo tega arhitekta genija, vključno z njegovim ustvarjanjem po evropskih prestolnicah Dunaju, Pragi in Ljubljani. Odprtje razstave se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan in njegov portugalski gostitelj Jorge Sampaio.
Obletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha
23. 03. 2000 13.10
Številna mesta na vzhodu Nemčije so ob 315. obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha priredila več koncertov, razstav in umetniških predstavitev. V Leipzigu je muzej Johanna Sebastiana Bacha na obletnico skladateljevega rojstva odprl razstavo, na kateri je predstavil njegova originalna dela potem, ko ta dolga desetletja niso bila razstavljena. Razstava je del proslavljanja Bachovega življenja v Leipzigu, kjer je preživel 27 let. Na razstavi so predstavljena originalna Bachova dela cerkvene glasbe iz leta 1730 in dela, ki jih je leta 1725 napisala Bachova žena Ana Magdalena. Predstavljena so tudi glasbila iz Bachovega časa. V Weimarskem dvorcu pa so odkrili Bachov doprsni kip. Slovesnosti ob 250. letnici skladateljeve smrti se bodo končale julija v Leipzigu.
Razstava risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski
27. 02. 2000 16.55
Po Berlinu in Benetkah je od danes v Madridu na ogled razstava zbirke risb Jana in Marie-Anne Krugier-Poniatowski, ki obsega kakih 200 del od zgodnje renesance pa do Giacomettija, je poročal časnik Le Monde. Par Krugier-Poniatowski, ki živi v Ženevi, velja za velika zbiralca in prodajalca umetnin 20. stoletja. Na razstavi v madridskem muzeju Thyssen-Boernemisza so za razliko od razstav v Berlinu in Benetkah, kjer je bil poudarek na francoskih risbah iz 19. stoletja, na ogled tudi skulpture, akvareli in nekaj slik. Namen razstave je združiti moderna in klasična dela. Tako so na razstavi drug ob drugega postavili kip glave, ki jo pripisujejo Hugu Van der Goesu, poleg kipa Picassa ali na primer risbe torzov Cezanna, Tintoreta in Rubensa.
Kip meseca februarja galerije Latobia
17. 02. 2000 12.26
Direktorica Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler je v galeriji Latobia za kip meseca februarja izbrala skulpturo akademske kiparke Lučke Koščak. Predstavitev kipa bo v torek, 22. februarja ob 19.30, so sporočili iz omenjene galerije.
Danes obletnica Plečnikovega rojstva
23. 01. 2000 11.05
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, danes, 23. januarja pa je poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Umrl Enrique Galarza Moreno
20. 01. 2000 18.15
V 104. letu je v Picassentu v vzhodni Španiji umrl Enrique Galarza Moreno, umetnik, ki se je pri svojem delu zgledoval predvsem po španskem baroku. Ustvaril je številne skulpture v cerkvah in samostanih Španije in južne Amerike. Najbolj znan je kip osvajalca Francisca Pizarra, ki je na ogled v perujski prestolnici Limi. Kljub operaciji na očeh je umetnik ustvarjal do svojega 90. leta.
Obletnica Plečnikovega rojstva
20. 01. 2000 12.19
Januarja se spominjamo kar dveh obletnic velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), ki je ustvarjal v Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Sedmega je bila obletnica njegove smrti, 23. januarja pa bo poteklo 138 let od njegovega rojstva. Dijaki in profesorji Plečnikove gimnazije v Ljubljani so si praznovanje arhitektovega rojstnega dne zamislili kot srečanje dijakov z nekdanjimi gimnazijci s popularne ''šubičke''. Vsako leto bo nekaj teh, zdaj uspešnih umetnikov, zdravnikov, piscev, politikov, novinarjev, ekonomistov, filozofov in drugih predstavilo svoje poti in delo.
Robinu Hoodu pomagal nottinghamski šerif
29. 12. 1999 08.57
Prav nekdanji nottinghamski šerif - v zgodbi o Robinu Hoodu sicer Robinov najhujši sovražnik, je tega junaka rešil iz nesrečnega položaja. V bron uliti Robin Hood v srednjeangleškem mestu Nottingham je kakih dvajset let v rokah držal lok brez tetive. Samega kralja tatov so namreč okradli. Toda Frank Dennett, ki je bil med leti 1981 in 1994 šerif v Nottinghamu, je poskrbel za restavracijo tetive. Novi lok iz jekla je dolg več kot tri metre, je včeraj poročal časnik Daily Telegraph. Kip Robina Hooda v naravni velikosti je največkrat fotografirana turistična zanimivost v mestu.
Božična maša v poljskem rudniku soli
25. 12. 1999 09.35
Na Poljskem so danes božično mašo pripravili tudi 100 metrov pod zemljo, v rudniku soli v kraju Wieliczka na jugu Poljske, je poročala poljska tiskovna agencija PAP.
Ljubljana jutri začne odštevanje do leta 2000
10. 11. 1999 19.05
Slovenska prestolnica bo z jutrišnjim dnem začela odštevati dneve do konca leta. Jutri, ko je 50. dan do konca leta, naj bi namreč na ljubljanskem gradu namestili poseben display, na katerem naj bi odštevanje potekalo tudi vizualno, zadnji dan v letu pa naj bi na njem videli tudi odštevanje minut in sekund. Sicer pa prestolnica pripravlja vrsto prednovoletnih prireditev, ki se bodo začele 30. novembra in bodo potekale do konca leta, in to pod geslom V novo tisočletje brez petard in trezni.
Odkrili doprsni kip Ignacija Borštnika
26. 10. 1999 19.19
V foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je predsednik sveta Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo ob 80-letnici smrti Ignacija Borštnika danes odkril njegov doprsni kip. Kip je delo akademske kiparke Eve Tršar, naročila pa ga je mestna občina Maribor. Šeligo je ob odkritju povzel umetniško pot in pomen Ignacija Borštnika, leta 1858 rojenega prvega profesionalnega slovenskega igralca in utemeljitelja moderne igre, ki je zaznamoval slovensko gledališče, čeprav je večino svojih vlog odigral v Zagrebu, v Mariboru pa je deloval samo dve leti pred smrtjo.
Seja sveta Borštnikovega srečanja
16. 10. 1999 18.06
Na slavnostni seji sveta Borštnikovega srečanja - tekmovalnega festivala slovenskih gledališč, ki se drevi že štiriintridesetič začenja v mariborskem gledališču - je predsednik sveta Rudi Šeligo podpisal pokroviteljske pogodbe s predstavniki sponzorjev, ki ob Mestni občini Maribor in ministrstvu za kulturo letos zagotavljajo že približno tretjino potrebnih sredstev. Nato je župan občine Cerklje Franc Čebulj predstavnikom srečanja predal doprsni kip igralca Ignacija Borštnika, ki se je pred 137 leti rodil v tem gorenjskem kraju.
Puškinov kip v Parizu
03. 10. 1999 11.35
V Parizu so pred dnevi v Parku pesnikov (Jardins des Poetes) postavili doprsni kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Letos mineva dvesto let od pesnikovega rojstva. Kip, ki ga je mestu Pariz podarila Moskva, je izdelal ruski kipar Jurij Orehov, odkritju pa sta prisostvovala ruski veleposlanik v Parizu Nikolaj Afanasjev in moskovski podžupan Sergej Jastrjembski. Pariški župan Jean Tiberi se je ob priložnosti poklonil velikemu ruskemu pesniku, ki je prve verze spisal v francoskem jeziku. Odkritju Puškinovega kipa bo po besedah pariškega župana sledila postavitev doprsnega kipa Victorja Hugoja v Moskvi.
V Mariboru odkrili kip Hermana Potočnika-Noordunga
10. 09. 1999 11.28
Na mariborski univerzi so sinoči na aleji velikanov med slavnostno sejo lektorata odkrili doprsni kip svetovno znanega pionirja kozmonavtike slovenskega rodu Hermana Potočnika-Noordunga.