Knjige
Slovenska literatura na Hrvaškem
05. 03. 1998 18.00
Založba Meandar je sinoči v Zagrebu pripravila predstavitev treh knjig slovenskih avtorjev, ki jih je izdala od decembra lani do februarja letos. Gre za pravljico Velikanovo srce (Divovo srce) Lele B. Njatin, roman Tao ljubezni (Tao ljubavi) Andreja Blatnika in pesniško zbirko Mesto in otrok (Grad i djete) Aleša Debeljaka. Izid knjig je podprl Trubarjev sklad.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Manjše število izdaj v lanskem letu za Mladinsko knjigo
15. 01. 1998 14.07
Vodstvo in uredniki Mladinske knjige, največje slovenske založbe, ki si na domačem trgu še naprej prizadeva ohraniti približno 30-odstoten delež, obenem pa se uspešno uveljavlja v tujini, so predstavili nekaj številk o produkciji in poslovanju v minulem letu ter pričakovanja za letos, ko načrtujejo, da bodo v vseh zbirkah in založniških programih izdali 339 knjig, z avdio, video in CD izdajami vred pa 350 enot. Lani se je število izdaj sicer malenkost znižalo, direktor založbe Milan Matos ocenjuje, da je bilo to obdobje "težko in mukotrpno, označujejo pa ga padec kupne moči srednjega sloja, izrazitejši vpliv drugih medijev in konkurence drugih založnikov", zato se je založba prilagajala tržišču in razmeram na njem, temeljna usmeritev MK, ki se je doslej izkazala kot pravilna in se je bo založba držala še naprej, pa je zagotavljanje pestre knjižne ponudbe za bralce različnih starosti in okusov. Glavni urednik MK Miha Kovač je nato predstavil načrte založbe po programih in zbirkah ter opozoril predvsem na to, da je politika MK na njenem najbolj izstopajočem področju - v založništvu literature in slikanic za otroke - dolgoročna, saj vlagajo v avtorsko produkcijo, ki jo že uspešno tržijo v tujini.
Iranski verski center poslal koran Chelsei Clinton
13. 01. 1998 08.32
Iranski verski center je Chelsei Clinton, hčerki ameriškega predsednika, poslal angleško izdajo islamske svete knjige korana. Predstojnik Znanstvenga in verskega raziskovalnega centra Amirja Momenana v mestu Isfahan v osrčju Irana je pojasnil, da je gospodična Clintonova, sicer študentka medicine na Stanfordski univerzi v Kaliforniji, prosila za izvod korana, pa so ji ga poslali. Omenjeni center je poslal veliko angleških izvodov korana ljudem v ZDA, Kanado in na Japonsko, ki so prosili zanj.
Kulturni most med Slovenijo in Švico
08. 01. 1998 16.33
V prostorih Društva slovenskih pisateljev so dopoldne na novinarski konferenci predstavili prevod Levstikove povesti Martin Krpan v bernsko nemščino ter slovenska prevoda švicarskega avtorja Jeremiasa Gotthelfa Liza, nenavadna dekla in Črni pajek. Knjige so v zbirki Lastovka, namenjeni starejšim otrokom in mladini, izšle pri založbi Karantanija. Povest Martin Krpan oziroma Martin Schtamm, kot je junaka v prevodu poimenoval prevajalec, eden najbolj znanih švicarskih lingvistov Ernst Weber, podobno kot v slovenski izdaji, ki je nedavno izšla pri omenjeni založbi, spremljajo ilustracije Hinka Smrekarja. Spremno besedo je napisala mag. Ljudmila Schmid Šemerl, profesorica na univerzi v Bernu, ki je na predstavitvi poudarila, da se je s tem univerza na svoj način pridružila akciji kulturnega povezovanja med občinama Velike Lašče in Luetzelflueh (Bern), imenovani Kulturni most.
Izšel vodnik Plečnikova Slovenija
17. 12. 1997 15.47
Plečnikova Slovenija je naslov vodnika po arhitekturi, ki so ga v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavili sponzor izdaje, Nova Ljubljanska banka, in avtorji vodnika Andrej Hrausky, Janez Koželj in Damjan Prelovšek. Predstavitve knjige so se udeležili tudi učenci mojstra Jožeta Plečnika.
200-letnica rojstva Heinricha Heineja
14. 12. 1997 12.02
V Nemčiji se danes spominjajo 200. obletnice rojstva velikega nemškega pesnika in misleca Heinricha Heineja. V Duesseldorfu je udeležence slovesnosti nagovoril nemški predsednik Roman Herzog, ki je dejal, da Nemčija tudi danes potrebuje >>neuklonljive individualiste<< kot je bil Heine. Profesor Walter Jens pa je na proslavi v Hamburgu Heineja označil kot človeka med dvema frontama.
Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.
Amistad od jutri v ameriških kinodvoranah
09. 12. 1997 14.59
Najnovejši film ameriškega režiserja Stevena Spielberga z naslovom Amistad bodo, tako kot je bilo predvideno, začeli predvajati v ameriških kinodvoranah jutri. Sodišče v Los Angelesu je namreč zavrnilo zahtevo pisateljice Barbare Chase-Riboud o prepovedi predvajanja filma, za katerega pisateljica meni, da je plagiat.
Osmo vrhunsko srečanje Organizacije islamske konference
09. 12. 1997 09.46
V Teheranu se je začelo osmo vrhunsko srečanje Organizacije islamske konference (OIC), ki se ga udeležujejo delegacije vseh 55 članic te organizacije. Srečanje se je začelo z igranjem iranske himne, sledilo pa je branje korana, islamske svete knjige. Vrh OIC je najpomembnejše mednarodno srečanje v Iranu po revoluciji leta 1979. V Teheran je prispelo več kot 30 predsednikov držav in vlad ter princev. Na srečanju je navzoč tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan.
Hčerka Judinje in nacista bo objavila svojo zgodbo
06. 12. 1997 11.34
Angela Schluter, ki se je rodila med 2. svetovno vojno v Nemčiji materi Judinji in nacističnemu vojaku, namerava po 50-ih letih objaviti zgodbo svoje družine.
Začetek knjižnega sejma
03. 11. 1997 00.00
V Cankarjevem domu bo od 4. do 8. novembra bienalni, tokrat že 13. slovenski knjižni sejem, ki ga CD pripravlja v sodelovanju z Združenjem založnikov in knjigotržcev Slovenije. Letos se bo predstavilo 73 razstavljalcev, napovedan pa je tudi pester spremljevalni program.V okviru sejma bodo 5. novembra podelili nagrado Krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige, 6. novembra nagrado Najlepša slovenska knjiga; na večeru mladih književnikov 5. novembra v Štihovi dvorani CD pa bo podeljena nagrada 13. slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec v obdobju 1995 do 1997.