Ko je ni

Nova teniška medijska zvezda
27. 06. 2001 00.00
Barbara Schett je po Anni Kurnikovi kot kaže naslednja zvezda tabloidov in tudi letošnjega Wimbledona. Preden je resno prijela za lopar, se je zdaj 25 letna Avstrijka preživljala kot model. Na WTA lestvici šele triindvajseta, vendar ko je na igriščih AELTC-a trenirala, se je okoli gnetlo okoli 250 gledalcev, večinoma moških, ki so čakali na njen avtogram. Schettova na to pravi: "Precejšen direndaj je okoli mene. Ni mi lahko. Več opravkov imam. Skušam se le koncentrirati na trening."

Odlikovanje Alojziju Šuštarju
27. 06. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije na današnji slovesnosti vročil zlati častni znak svobode RS Alojziju Šuštarju, nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu, za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju slovenske države. V nagovoru je predsednik Kučan poudaril, da je počaščen, da lahko danes v imenu slovenske države ob njeni deseti obletnici izroči najvišje državno odlikovanje Šuštarju, ki je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in prepričljivim predstavljanjem resnice o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih in odločitvah nenadomestljivo prispeval k uspešnosti plebiscita, njegovemu udejanjanju in mednarodnemu priznanju nove slovenske države. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi apostolski nuncij Edmund Farhat ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.

Premiera monodrame Domovina, glej, umetnik
27. 06. 2001 00.00
V okviru 49. ljubljanskega poletnega festivala bo drevi ob 21.30 uri premiera monodrame Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih v interpretaciji Toneta Kuntnerja in v režiji Borisa Kobala. Zgodbo o sedemdnevni zaporniški kazni, ki jo je pisatelj Ivan Cankar zaradi provokativnega predavanja preživljal v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča, sta umetniško priredila igralec in Matjaž Kmecl. Zdi se, da zapor kakšne prevzgoje ni opravil. V časopisu Zarja se o pisateljevi izpustitvi zapisali: Sodrug Ivan Cankar je danes zjutraj prestal svojo sedemdnevno kazen v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča. Poznati mu ni, če se je kaj poboljšal. Ponovitev predstave, ki je nastala v produkciji Festivala Ljubljana, bo v ponedeljek, 2. julija.

Pisnikova zaključila nastop
27. 06. 2001 00.00
Na teniškem turnirju v Wimbledonu je bila 154cm visoka Rusinja Tatjana Panova previsoka ovira za našo Tino Pisnik. Dvoboj drugega kroga je izgubila proti 32. nosilki z rezultatom 7:6, 2:6 in 6:2. Mariborčanka je po tekmi izjavila, da je bila začudena nad borbenostjo tekmice. "Ta njena nepopustljivost me je spravljala ob živce, poleg tega je povsem upočasnila mojo igro," je po kapitulaciji dejala Tina, ki tako žal ni uspela ponoviti lanskega uspeha, ko se je v Wimbledonu veselila tretjega kroga.

Kmalu rezultati prvega aids cepiva
27. 06. 2001 00.00
Predsednik Mednarodne pobude za cepivo proti aidsu (IAVI) Seth Berkley je v New Yorku dejal, da naj bi bili do konca tega leta znani rezultati uspešnosti prvega cepiva proti aidsu, ki ga razvija farmacevtsko podjetje VaxGen iz kalifornijskega Brisbana, imenuje pa se AIDSVAX. Trenutno naj bi potekala zadnja faza preizkusov na ljudeh. Omenjeno cepivo sestavlja protein, ki se nahaja na zunanji plasti virusa HIV, z njim pa naj bi vzpodbudili človeško telo, da razvije protitelesa. Berkley je novico sporočil na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN o aidsu, ki naj bi se s sprejemom sklepne deklaracije končala v sredo.

Sojenje odstavljenemu predsedniku
27. 06. 2001 00.00
V Manili se je danes pod strogimi varnostnimi ukrepi začel prvi proces proti odstavljenemu filipinskemu predsedniku Josephu Estradi. Obtožen je krivega pričanja, ker je pred dvema letoma navedel napačne podatke o svojem premoženjskem stanju. Estrada sicer pred sodiščem glede obtožb še ni zavzel nobenega stališča, s tem pa se bo po filipinski zakonodaji avtomatično zagovarjal kot nedolžen.

Slovenke uspešno v dvojicah
27. 06. 2001 00.00
Slovenski teniški igralki Katarina Srebotnik in Tina Križan sta se uvrstili v drugi krog teniškega turnirja dvojic v Wimbledonu, potem ko sta v prvem s 6:2 in 6:4 premagali avstrijsko-nemški par Barbaro Schwartz in Angeliko Bachmann.

ZDA čestitala Sloveniji ob 10 obletnici
27. 06. 2001 00.00
Ameriški senat je ta teden z aklamacijo sprejel posebno resolucijo, v kateri je Sloveniji čestital ob deseti obletnici samostojnosti. Kot je danes še sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, je resolucijo predlagal republikanski senator iz Ohia George Voinovich, podprli pa so jo senatorji Joseph Biden, Mike DeWine in Tom Harkin.

Patriarh zavrača spravo
26. 06. 2001 00.00
Poglavar ruske pravoslavne cerkve in moskovski patriarh Aleksej II. je danes zavrnil upanja papeža Janeza Pavla II. na spravo, je poročala agencija Itar-Tass. Po besedah Alekseja II. je papežev obisk Ukrajine "pripeljal do novega razkola" med pravoslavno in katoliško cerkvijo. Ruska pravoslavna cerkev je že pred tem zavrnila vsa prizadevanja papeža za spravo med cerkvama po 1000 letih razkola in odklonila srečanje z njim.

Spopadi blizu Aračinova
26. 06. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila, da je na območju vasi Nikuštak, nekaj kilometrov severno od Aračinova, danes prišlo do spopadov med makedonskimi vojaki in albanskimi gverilci. Tiskovni predstavnik vojske Blagoje Markovski je dodal, da so albanski skrajneži dopoldne s strojnicami obstreljevali makedonske položaje blizu Nikuštaka, na kar so makedonske sile odgovorile s streli iz topov. Notranje ministrstvo je medtem pozvalo prebivalce k miru, zveza NATO pa je zanikala izjavo makedonskega notranjega ministra Ljuba Boskovskega, ki je sinoči dejal, da je zavezništvo prisililo makedonsko vlado, da je dovolila umik albanskih skrajnežev iz Aračinova.

Albanci za posredovanje Nata
26. 06. 2001 00.00
Dan potem, ko so iz protesta proti neoviranemu umiku albanskih skrajnežev iz Aračinova v Skopju izbruhnile demonstracije, bosta državljane danes nagovorila makedonski predsednik Boris Trajkovski in premier Ljubčo Georgievski. Največja albanska stranka v Makedoniji, Demokratična stranka Albancev (DPA), pa je danes zahtevala čimprejšnji poseg zveze NATO, da bi preprečili državljansko vojno.

Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.

Družina Williams v središču pozornosti
26. 06. 2001 00.00
Oče sester Williams Richard je zavrnil sodelovanje z vodilnimi možmi angleškega tenisa. Ti so se nanj obrnili s prošnjo, da bi jim sestri pomagali pri najnovejši akciji, s katero naj bi promovirali tenis v revnejših predelih Londona. Cena 200.000 angleških funtov je bila za Angleže odločno preveč. Ko so Venus na tiskovni konferenci po dvoboju z Japonko Asagoe vprašali za mnenje, je odrezavo dejala, da o tem ni nič brala in da nič ne ve.

Pridružitveni svetu EU in Slovenije
26. 06. 2001 00.00
Slovenija in Evropska unija sta bili na rednem letnem zasedanju pridružitvenega sveta v Luxembourgu zadovoljni z napredovanjem slovenskega približevanja uniji. Kot prelomen sta ocenili napredek na pristopnih pogajanjih, sploh v prvi polovici letošnjega leta, ko je, kot je ob tej priložnosti znova spomnila predsedujoča ministrskemu svetu EU, švedska zunanja ministrica Anna Lindh, Slovenija kot prva kandidatka za članstvo uspešno sklenila pogajanja o zahtevnem poglavju okoljske zakonodaje. Ob pohvalah in zagotovilu Lindhove, da je Slovenija resnično med najbolj pripravljenimi kandidatkami, pa je bila slovenska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, deležna tudi nekaterih že znanih opozoril.

Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.

Spopadi med vojsko in Abu Sajafom
25. 06. 2001 00.00
Filipinska vojska je na otoku Basilan na jugu države včeraj izsledila skupino pripadnikov militantnega islamskega gibanja Abu Sajaf in se spopadla z njimi. V 15-minutnem spopadu so bili ranjeni štirje islamski skrajneži in vojak. Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik filipinske vojske Edilberto Adan, vojska ni našla 20 talcev, ki jih zadržujejo pripadniki gibanja Abu Sajaf, zato domnevajo, da se glavnina pripadnikov Abu Sajaf zadržuje drugje.

Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.

Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.

Lov na aligatorja v Centralnem parku
25. 06. 2001 00.00
Po daljši odsotnosti prirejanja tovrstne "zabave" bodo letos v newyorškem Centralnem parku znova pripravili lov na aligatorja, ki so ga upravniki parka posebej za to priložnost pripeljali iz floridskih močvirij. Plazilec je sicer še vedno "aligatorček", pa vendar ima že dobrih 60 cm dolžine in po mnenju poznavalcev lahko že kar krepko "ugrizne". V prihodnjih dneh ga bo lovilo približno 25 obiskovalcev parka, ki so se prijavili na lov. V New Yorku sicer najrazličnejše govorice, da v newyorških parkih prebivajo aligatorji, privabljajo številne "lovce", zato so se za tovrsten šport odločili tudi v Centralnem parku. Vrsta "newyorškega aligatorja" naj bi se sicer razvila iz malih aligatorčkov, ki so jih dopustniki s seboj pripeljali s Floride, potem pa, ko so preveč zrasli, izpustili v naravo. Torej v park. Kako so nekateri aligatorji preživeli newyorške zime sicer še vedno ostaja skrivnost. No, aligatorja v Centralnem parku so po poročanju newyorških medijev nazadnje opazili na bregu ribnika na severnovzhodnem delu parka, potem pa se je plazilec premeteno potuhnil. Navdušeni lovci ga že vneto iščejo, kaj pa se bo z njim zgodilo, ko ga bodo ujeli, pa ni znano. Ljubitelji živali upajo, da ne bo končal kot kakšen kos prtljage.

ZDA kršijo mednarodne trgovinske dogovore
24. 06. 2001 00.00
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v sporu med EU in ZDA odločila, da ZDA z davčnimi olajšavami za svoje izvoznike še vedno kršijo mednarodne trgovinske dogovore. ZDA so lani že nekoliko zmanjšale ugodnosti za svoje izvoznike, vendar to po mnenju predstavnikov EU ni bilo dovolj, saj 6000 ameriških izvoznih podjetij z različnimi olajšavami letno prihrani štiri milijarde dolarjev, kar precej vpliva na konkurenco med ameriškimi in ostalimi podjetji. Zaenkrat še ni jasno, kakšne posledice bo imela razsodba WTO, obe strani pa imata do julija, ko bo WTO izdala dokončno poročilo, možnost poslati pisni komentar na njeno odločitev.

Makedonska vojska prenehala z ofenzivo
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada je ustavila ofenzivo proti oboroženim albanskim upornikom, ki so se utrdili v vasi Aračinovo v bližini Skopja.

Papež na obisku v Ukrajini
24. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je davi v Kijevu opravil prvo mašo na svojem potovanju po Ukrajini, ter pri tem po tisočletju cerkvenega razkola med katoliki in pravoslavnimi ponovno izrazil upanje na zbliževanje obeh cerkva. "Različne tradicije niso ovira za enotnost vere," je pozval papež. Bogoslužne slovesnosti se je v slabem deževnem vremenu udeležilo približno 30.000 vernikov, kar je sicer manj, kot so sprva pričakovali, prisoten pa je bil tudi ukrajinski predsednik Leonid Kučma.

Našli Ladislava Troho
24. 06. 2001 00.00
Pri Vrhniki na cesti proti Strmici so v soboto zjutraj ob 6. uri našli zvezanega pogrešanega Ladislava Troho, ki naj bi ga neznani trije ugrabitelji zadrževali na neznani lokaciji ter večkrat tudi pretepli. Policisti so ga takoj odpeljali v ljubljanski Klinični center, saj je kazal znake dehidriranosti.

Že 47 žrtev potresa v Peruju
24. 06. 2001 00.00
V potresu z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je ponoči stresel Peru, je po prvih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, okoli 550 pa jih je ranjenih. Reševalne akcije še tečejo, oblasti pa se bojijo, da bo število žrtev mnogo večje.

Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.

Nadaljevanje spopadov v Makedoniji
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada bo, ne glede na kritike zveze Nato in EU, nadaljevala z vojaško ofenzivo proti albanskim skrajnežem na območju kraja Aračinovo. Po srečanju vrha države s strokovnjaki za varnost, na katerem je sodeloval tudi makedonski predsednik Boris Trajkovski, je makedonski premier Ljubče Georgievski napovedal, da se bodo napadi proti položajem albanskih skrajnežev nadaljevali dokler ne bodo "vse strani pripravljene prevzeti svojo vlogo". Pri tem je očitno mislil na zahtevano razorožitev albanskih skrajnežev.

Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.

Celjani napolnili dansko mrežo
23. 06. 2001 00.00
Nogometaši celjskega CMC Publikuma so v povratni tekmi 1. kroga pokala Intertoto zanesljivo s 7:1 (4:1) premagali danski Aarhus, nadomestili zaostanek 0:1 s prve tekme in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. V drugem krogu se bodo Celjani pomerili z boljšim iz dvoboja med litovskim Ekranasom in slovaško Artmedio Petrzalko.

V Franciji ni več slinavke in parkljevke
23. 06. 2001 00.00
Francosko ministrstvo za kmetijstvo je danes potrdilo, da je več kot 7000 obsežnih raziskav potrdilo, da med francosko živino ni več virusa slinavke in parkljevke. Po ocenah ministrstva tako ni več razlogov za ukrepe o omejitvi transporta živine v Franciji, potem ko so v tej državi 23. marca odkrili prvo žarišče te bolezni. Kmetijsko ministrstvo je "zaradi zaupanja Evropske komisije in evropskih držav v francoski sistem nadzora bolezni" še pozvalo, da bi ukrepe postopoma odpravili.

Papež v Ukrajini
23. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je danes prispel na petdnevni obisk v Ukrajino, ki je njegovo že 94. potovanje v tujino med njegovim pontifikatom. 81-letnega poglavarja rimokatoliške cerkve je na letališču v Kijevu sprejel ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Sveti oče je ob prihodu pravoslavne vernike v ukrajinskem jeziku prosil odpuščanja za napake katoliške cerkve v Ukrajini v bližnji in daljni preteklosti. Obenem je ponudil odpuščanje za krivice, ki so jih utrpeli katoliki v Ukrajini, ter prosil za razumevanje med obema cerkvama. Ob prihodu, kamor je prišel na povabilo ukrajinskega predsednika, je Sveti oče poudaril, da v Ukrajino ni prišel zato, da bi spreobrnil pravoslavne vernike, in dodal, da bi se rad sestal z vodji vseh cerkva v Ukrajini. Sveti oče je na kijevskem letališču spomnil tudi na katastrofe, ki so Ukrajino prizadele v 20. stoletju - od lakote v 30. letih, Stalinovega terorja in druge svetovne vojne do eksplozije reaktorja jedrske elektrarne Černobil. Poudaril je še, da Ukrajina spada v Evropo.