Koštunica
Koštunica o Makedoniji in Kosovu
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na redni mesečni novinarski konferenci spregovoril tudi o Kosovu in Makedoniji. Vnovič je ostro kritiziral ustavni okvir za Kosovo, ki ga je pripravil posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za pokrajino Hans Haekkerup. Zavzel se je tudi za podrobno preiskavo primera tovornjaka-hladilnika, v katerem so našli trupla kosovskih Albancev, obenem pa ostro napadel javne prepire visokih policijskih in vojaških funkcionarjev v Srbiji glede odgovornosti za ta zločin.
ZRJ bo sodelovala s Haagom
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes z večino glasov sprejela predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki med drugim predvideva možnost izročitve osumljenih vojnih zločinov, pa tudi izvrševanje sodb haaškega sodišča v ZRJ. Predsednik države Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da sprejetje zakona zagotavlja tudi obstanek ZRJ, in izrazil pričakovanje, da bo zakon potrdil tudi parlament. Ta naj bi razpravo o zakonu začel že prihodnji teden.
Srečanje Haekkerupa in Koštunice
12. 06. 2001 00.00
Civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Hans Haekkerup se je danes v Beogradu sestal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico in zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem.
Podpora celovitosti Makedonije
09. 06. 2001 00.00
Srednjeevropski predsedniki so ob koncu dvodnevnega srečanja v italijanski Verbanii podprli ozemeljsko celovitost Makedonije, ob tem pa izrazili upanje v spoštovanje pravic manjšin in medetnični dialog v tej državi. V sklepni izjavi so najostreje obsodili vse oblike ekstremizma, težnje po etnično čisti državi in kršitve človekovih pravic. Gostitelj srečanja, italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, je poudaril, da bi predsedniki na prihodnjem srečanju radi videli tudi Makedonijo. Sicer bo prihodnje, deveto srečanje srednjeevropskih predsednikov potekalo v Sloveniji. Letošnjega srečanja se je udeležilo 14 predsednikov, med njimi slovenski predsednik Milan Kučan, prvič pa tudi predsednika ZRJ in Moldavije, Vojislav Koštunica in Vladimir Voronin.
Koštunica in Mesić za normalizacijo
09. 06. 2001 00.00
Predsednika
Predsedniki o gradnji skupne Evrope
08. 06. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan se udeležuje dvodnevnega srečanja štirinajstih predsednikov srednjeevropskih držav, ki poteka v italijanskem kraju Verbania ob jezeru Lago Maggiore. Na letošnjem, že osmem srečanju, bodo predsedniki tradicionalno govorili o vlogi srednjeevropskih držav pri gradnji skupne Evrope. To bo tudi priložnost za izmenjavo pogledov na aktualna dogajanja v Evropi, ob robu pa je pričakovati številne dvostranske pogovore.
Albanci proti obisku Koštunice
02. 06. 2001 00.00
Več tisoč Albancev je na Kosovu protestiralo proti morebitnemu obisku jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice v pokrajini. Proteste naj bi organizirale neodvisne študentske zveze iz Prištine, ker so na Kosovu krožijo govorice, da bi to pokrajino lahko ta konec tedna obiskal tudi Koštunica, je poročala tiskovna agencija Beta. Jugoslovanska vlada je medtem že zanikala, da bi Koštunica Kosovo sploh nameraval obiskati, jugoslovanski predsednik naj bi zgolj prejel vabilo na posvetitev pravoslavne cerkve v kraju Zubin Potok na Kosovu, ki pa ga je že odklonil.
Koštunica ostaja na čelu stranke
27. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je bil sinoči na letnem zasedanju Demokratske stranke Srbije (DSS) v Beogradu ponovno izvoljen za predsednika stranke. Od 561 članov DSS nihče ni glasoval proti izvolitvi Koštunice na ta položaj, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. Na 6. zasedanju stranke so potrdili tudi spremembe programa in statuta DSS, da bi te dokumente, kot so povedali na zasedanju, prilagodili novim okoliščinam v državi oziroma povečanju števila članov stranke.
195144inđić o sodelovanju s Haagom
26. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.
Koštunica za pogovore
18. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je dejal, da se je o prihodnosti federacije pripravljen pogovarjati z vsemi političnimi dejavniki v Srbiji in Črni gori. Izrazil je prepričanje, da se pogovora o rešitvi tega resnega političnega vprašanja ne sme več prelagati, tako iz političnih kot gospodarskih razlogov. "Pripravljen sem priti v Črno goro in se odprto pogovoriti s predsednikom Milom Djukanovičem, v upanju, da bi tak pogovor pomagal doseči skupen in za vse sprejemljiv kompromis," je poudaril Koštunica. Spomnil je še, da je od volitev v Črni gori minil skoraj mesec dni, vendar tako iz Črne gore kot federacije še ni prišel noben znak za začetek dialoga o prihodnosti ZRJ.
Milošević še ne gre v Haag
18. 05. 2001 00.00
Slobodana Miloševića Beograd pred koncem junija ne bo predal haaškemu sodišču, čeprav se bo 29. junija začela konferenca o gospodarski pomoči Zvezni republiki Jugoslaviji. Kot je znano Združene države Amerike finančno podporo pogojujejo z Miloševićevo izročitvijo.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Milošević ostaja v priporu
08. 05. 2001 00.00
Vrhovno sodišče Srbije je zavrnilo pritožbo odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na odločitev, s katero so Miloševiću, ki ga je srbska policija aretirala 1. aprila, podaljšali pripor. Odvetnik Toma Fila je 3. maja vložil pritožbo na odločitev okrožnega sodišča v Beogradu, s katero so Miloševiću 30. aprila podaljšali pripor še za dva meseca.
Okoljski vrh obdonavskih držav
29. 04. 2001 00.00
V Bukarešti se bo končal srednje in vzhodnoevropski vrh o okolju, ki se ga udeležuje 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope. V okviru konference je predstavnik ZN za okolje povedal, da je zveza Nato med vojaškimi akcijami na Balkanu porabila devet ton osiromašenega urana, največ bomb pa so zavezniki odvrgli na Kosovo.
Liberalci želijo ključne položaje
28. 04. 2001 00.00
Volitve, na katerih je koalicija za črnogorsko samostojnost Mila 195144ukanovića dosegla tesno zmago, so doslej najbolj jasno pokazale razdeljenost Črnogorcev na skoraj dve enaki polovici - zagovornike samostojnosti in privržence skupne države s Srbijo. Kljub slabemu volilnemu rezultatu pa predsednik 195144ukanović vztraja pri razpisu referenduma o samostojnosti. Predvidoma naj bi ga izpeljali v začetku julija. Sama izvedba glede na volilni izid sicer ni vprašljiva, vendar tudi morebitna zmaga na referendumu še ni dovolj za osamosvojitev. 195144ukanovićev neposredni politični nasprotnik Predrag Bulatović trdi, da je po ustavi Črne gore to le predhodni referendum in ne prinese končne odločitve.
195144ukanović in 195144inđić na sestanku
27. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović se je sinoči s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem sestal na tajnem sestanku v Beogradu, je danes poročalo več beograjskih medijev. 195144ukanovič in 195144inđič naj bi govorila o novi ureditvi odnosov med Srbijo in Črno goro v jugoslovanski zvezni državi.
Koštunica za nove pogovore s Črno goro
26. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes napovedal pobudo za začetek pogajanj med srbskimi in črnogorskimi oblastmi o prihodnosti jugoslovanske federacije. Cilj pobude je narediti Jugoslavijo sprejemljivo federacijo tako za zvezne enote kot tudi za prebivalstvo, ki živi v državi.
Bush čestital Koštunici
21. 04. 2001 00.00
Pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami v Črni gori, ki bodo svojevrsten referendum pred referendumom o usodi skupne države s Srbijo, je ameriški predsednik George Bush čestital jugoslovanskemu kolegu Vojislavu Koštunici ob dnevu državnosti ZRJ, ki ga praznujejo 27. aprila.
Miloševič noče v Haag
14. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je izjavil, da "ne želi oditi v Haag", kjer je sedež Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, piše danes grški časnik Eleftheros Typos, ki se sklicuje na enega od Miloševićevih odvetnikov Toma Fila. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je za današnjo izdajo beograjskega časnika Glas javnosti zanikal, da bi Miloševiću kdajkoli zagotovil, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču.
Polovica Črnogorcev za odcepitev
13. 04. 2001 00.00
Več kot polovica črnogorskih volivcev se zavzema za odcepitev Črne gore od ZRJ. Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki so jo danes objavili v Podgorici, se za neodvisnost Črne gore zavzema 58 odstotkov od 1281 vprašanih, medtem ko jih je 31 odstotkov proti ločitvi Črne gore od ZRJ. Ali bodo v Črni gori priredili referendum o odcepitvi od ZRJ, naj bi odločili po parlamentarnih volitvah 22. aprila.
DOS ostaja enotna
09. 04. 2001 00.00
Na včerajšnjem sestanku predsedstva Demokratske opozicije Srbije (DOS) so poleg ostalih vprašanj govorili tudi o odnosih v federaciji. Po besedah vodje reformistov Vojvodine Mileta Isakova na srečanju ni prišlo do nesoglasij. Predvsem so se pogovarjali o redefiniranju stališč DOS-a glede na odnose med Srbijo in Črno goro. Ta vprašanja so bila nujna, glede na bližnje izredne parlamentarne volitve v Črni gori in glede na manipulacije, ki jih je bilo slišati iz Črne gore, je dejal Isakov. Po njegovih besedah DOS potrjuje svojo odločitev o ohranitvi skupne države Srbije in Črne gore ter tako demantirajo vse govorice, da DOS spreminja stališča.
Razlike v DOS so normalne
09. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za osrednji dnevnik državne Televizije Srbija danes povedal, da je popolnoma normalno, da obstajajo razlike ne le med strankami, ki so združene v vladajoči Demokratični opoziciji Srbije (DOS), ampak tudi znotraj posameznih strank, članic te vladajoče koalicije.
Črna gora kmalu z lastno vojsko
08. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na predvolilnem zborovanju svoje koalicije Zmaga Črne gore v Nikšiću pojasnil, da želi imeti Črna gora lastno vojsko in obrambno ministrstvo, da bi njeni državljani lahko služili vojsko v svoji domovini, in ne zato, da bi s kom začela vojno. ''Mladina nikoli več ne bo sodelovala v tujih vojnah in tujih vojskah'', je dejal 195144ukanović. Vojaški rok naj bi trajal šest mesecev, vojaki pa bi ga služili v rojstnem kraju. Gre še za zadnje osamosvojitveno dejanje črnogorskih oblasti pred za najverjetneje jeseni napovedanim referendumom o neodvisnosti.
Srbska koalicija pred razpadom
08. 04. 2001 00.00
Teden dni po aretaciji Slobodana Miloševića in dan po demonstracijah njegovih privržencev je v Beogradu navidez mirno. A razhajanja v vladajoči koaliciji so vse večja, nekateri vodilni politiki pa celo menijo, da je koalicija tik pred razpadom. Koštunica je prvič odkrito povedal, da takšne koalicije, kot je trenutno, ni mogoče še dolgo držati skupaj.
Srbska koalicija pred razpadom
08. 04. 2001 00.00
Teden dni po aretaciji Slobodana Miloševića in dan po demonstracijah njegovih privržencev je v Beogradu navidez mirno. A razhajanja v vladajoči koaliciji so vse večja, nekateri vodilni politiki pa celo menijo, da je koalicija tik pred razpadom. Koštunica je prvič odkrito povedal, da takšne koalicije, kot je trenutno, ni mogoče še dolgo držati skupaj.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Milošević zavrača aretacijo
31. 03. 2001 00.00
Skupščina Srbije in vlada poudarjata, da Miloševiću želita soditi v Jugoslaviji: v ovadbi ga obtožujeta zlorabe položaja, korupcije in gospodarskega kriminala. Predsednik Vojislav Koštunica je po sestanku z vojaškim ter zveznim in republiškim policijskim in političnim vrhom povedal, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali, da po lanskem 5. oktobru, ko po prevzemu oblasti ni bilo prelivanja krvi, "ne bodo dopustili odpiranja državne krize zaradi posameznika, ne glede na to, kdo je to". Poudaril je, da nihče ne sme biti nedotakljiv in da se mora tisti, ki je poklican na sodišče, na poziv odzvati. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković pa je zatrdil, da bodo Miloševića še danes aretirali.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Rupel v Beogradu
23. 03. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in ZR Jugoslavije sta v Beogradu podpisala sporazum o trgovinskem in gospodarskem ter kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Minister Rupel je v prvem obisku v Beogradu po desetih letih povedal, da bodo kmalu sprejeli tudi sporazum o svobodni trgovini med državama. Slovenija in ZR Jugoslavija sta bili včasih skupni državi, sedaj sta prijateljski državi, njuni odnosi pa postajajo vse boljši, je dejal slovenski zunanji minister po pogovoru z vodjo jugoslovanske diplomacije Goranom Svilanovićem. Ministra sta se pogovarjala tudi o razmerah na Kosovu in v Makedoniji ter nasledstvo nekdanje SFRJ.