Konec je tu

Slovenija izpadla iz tekme

07. 06. 2001 00.00

Slovenija je, kot kaže, izpadla iz tekme za lokacijo nove tovarne nemškega avtomobilskega proizvajalca BMW. Kot so sporočili iz koncerna BMW, je nekaj tednov pred odločitvijo le še pet lokacij, in sicer tri mesta v Nemčiji - Leipzig, Schwerin, Augsburg, češko mesto Kolin ter francoski Arras. Za pridobitev lokacije nove tovarne, kjer bo zaposlenih približno 10.000 delavcev, se je potegovalo več kot 200 mest in regij v celotni Evropi, med njimi tudi Slovenija z lokacijo v okolici mariborskega letališča. Uprava BMW bo dokončno odločitev predvidoma sprejela konec julija.

Bush in Putin junija v Ljubljani

19. 05. 2001 00.00

Za pripravo prvega in doslej najbolj elitnega vrha v mandatu obeh predsednikov, ki bo 16. junija v Ljubljani, je celo manj kot mesec dni časa, medtem ko je organizacija Clintonovega obiska junija leta 1999 trajala skoraj pol leta. Vendar zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da zaradi tega ni preveč zaskrbljen. Čeprav sinoči sprva iz Mladike uradno obiska niso hoteli potrditi, tako da smo prvo novico o obisku povzeli po agenciji Reuters, je minister Rupel kasneje povedal, da so že med tednom iz Washingtona dobili vprašanje, ali bi bili v Ljubljani pripravljeni gostiti ameriškega predsednika. Obisk naj bi bil v vseh pogledih izjemna priložnost za Slovenijo. Veliko zadovoljstvo nad izbiro Slovenije kot gostiteljice prvega vrha Bush-Putin sta izrazila tudi oba uradna gostitelja, premier Janez Drnovšek in predsednik Milan Kučan.

Ruska delegacija obiskala GZS

26. 02. 2001 00.00

Delegacija Moskovske pokrajine, ki je danes dopotovala na obisk v slovensko glavno mesto, se je popoldne v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sestala z vodilnimi slovenskimi poslovneži, predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik Trgovinske in industrijske zbornice Moskovske pokrajine Ruslan Olegovič Višnjevski pa sta ob tej priložnosti podpisala sporazum o sodelovanju med zbornicama. V okviru obiska delegacije iz Moskve so podpisali tudi sporazum med kranjskim podjetjem Iskratel in moskovskim podjetjem Elektrosvjaz o dobavi telefonskih central v vrednosti 1,3 milijona dolarjev.

Sojenje Lončaričevi kriminalni združbi

24. 01. 2001 00.00

Skoraj pol leta po prijetju Josipa Lončariča, znanega organizatorja tihotapljenja ljudi, ima tako naša

Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje

12. 11. 2000 00.00

Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.

Zahteve po spremembah volilnega sistema

11. 11. 2000 00.00

Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.

Stephen Hawking napoveduje konec sveta

02. 10. 2000 00.00

Stephen Hawking, znani fizik, pisatelj, znanstvenik in še kaj, se boji, da človeštvo ne bo preživelo še enega tisočletja. Hawking, ki na univerzi v Cambridgeu zaseda profesorsko mesto, ki je nekoč pripadalo Isascu Newtonu, se boji učinka tople grede. Po njegovem mnenju bo učinek tople grede Zemljo segrel do te mere, da bo tu vroče kot na Veneri. "Če želi človeštvo preživeti, bo moralo kolonizirati druge planete", pravi Hawking. Hawking, avtor ene najuspešnejših knjig vseh časov z naslovom Kratka zgodovina časa, je sedaj star 58 let, že od svojega 20 leta pa je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček.

Sotherby prodal ukraden zaklad

02. 05. 2000 16.11

Dražbena hiša Sotherby je danes v Hong Kongu Kitajcem prodala osemkotno keramično vazo kitajske dinastije King iz leta 1743. Vazo in druge zgodovinske dragocenosti so namreč iz poletne palače Juan Ming Juan ukradle britanske in francoske kolonialne sile med drugo opijsko vojno leta 1860.

Prva zmaga Petkovška, Pegan 2.

16. 04. 2000 21.11

Prva zmaga Mitje Petkovška v svetovnem pokalu in drugo ter četrto mesto Aljaža Pegana je izkupiček slovenskih telovadcev na zadnji tekmi svetovnega pokala pred evropskim prvenstvom konec maja v Bremnu. S prvencem je Petkovšek napredoval na tretje mesto v skupnem seštevku na bradlji, Pegan pa je zdaj na drogu drugi in četrti na bradlji.

CDU vodi ženska

10. 04. 2000 19.52

Nemška stranka krščanskih demokratov (CDU) je danes začela 13. kongres, na katerem so prvič za vodjo stranke izbrali žensko, dosedanjo generalno sekretarko Angelo Merkel. Zanjo je glasovalo 95.9 odstotkov delegatov.

V Ljubljani se iz preventivnih razlogov ni trgovalo, po svetu pa je bilo zelo živahno

04. 01. 2000 10.07

Včerajšnji prvi dan trgovanja v novem letu je bil zaznamovan z obilico dogajanja in preobratov. Dnevna nihanja na evropskih in ameriških delniških trgih so bila rekordna.

Umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman

12. 12. 1999 20.36

V zagrebški bolnišnici Dubrava je iz petka na soboto ponoči umrl hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Posmrtne ostanke hrvaškega predsednika so prepeljali v Predsedniške dvore na Pantovčaku.

Beograd 2000

07. 12. 1999 13.58

Medtem, ko svetovna javnost živi v prepričanju, da je po NATO-vi intervenciji normalno življenje v obubožani in od sveta izolirani Srbiji za nekaj časa zaustavljeno, nam prednovoletne beograjske ulice skušajo prikazati drugačno sliko. Na glavni nakupovalni ulici Knez Mihajlo v centru <A HREF=http://www.beograd.com/ target=_blank> Beograda</A> je že nekaj časa vse okrašeno in pripravljeno za vstop v ''bogatejše in svetlejše tisočletje'', kot to mimoidočim zagotavljajo tukajšnji ulični prodajalci super novoletnih srečk in loterije. Nagrade so mamljive, tja do nekaj deset tisoč nemških mark. Zakaj bi se Srbi potemtakem prepustili obupu, ko se lahko v trenutku vse obrne?

Stečaj gradbenega velikana znižal DAX, Nasdaq še naprej rekordno

23. 11. 1999 16.20

Včeraj so se delnice na frankfurtski borzi zaključile precej šibko, saj je DAX pristal na 5820 točkah, kar je dobra 2% oziroma 136 točk niže kot dan poprej. Glavni razlog temu so bile novice, da bo potreben stečaj enega največjih gradbenih koncernov, Philipp Holzmann. Podjetje je namreč postalo nelikvidno, kar pa bo imelo resne posledice za velike nemške banke, ki so mu posojale denar, kot so Commerzbank in Deutsche Bank. Posledično so na vrednosti začele izgubljati tudi ostale banke, kar je indeks Daxa potegnilo resno niže.

Nove težave v Operi

30. 09. 1999 15.17

Težav, ki pretresajo ljubljansko operno hišo, kar noče biti konec. 7. oktobra bodo uprizorili prvo letošnjo premiero Madamme Butterfly. A tudi tu, kot kaže, ne bo šlo brez slabe volje nekaterih pevcev. Razlog: za vaje naj bi bili slovenski solisti dobri, premiero in vse oktobrske predstave pa bodo odpeli gostje.

Prvi koncert Svetovnega zbora mladih v Sloveniji

03. 08. 1999 16.10

Svetovni zbor mladih (WYC), ki je konec julija pod vodstvom dveh dirigentov vadil svoj spored v Ljubljani, v zavodu sv. Stanislava, je začetek avgusta začel koncertno turnejo po Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Nemčiji.

Odprli so prenovljen Trg nebeškega miru

28. 06. 1999 13.34

Po osmih mesecih so danes v Pekingu odprli prenovljen Trg nebeškega miru. Ta največji trg na svetu v središču kitajske prestolnice so začeli obnavljati ob 50. obletnici komunističnega režima oktobra lani.

Begunska taboriša v Kukesu skoraj izpraznjena

22. 06. 1999 13.09

Begunska taborišča v Kukesu na severu Albanije so bila danes zjutraj skoraj povsem izpraznjena, je poročala francoska agencija AFP.

Weimar: častno mesto Goetheja v kulturni prestolnici Evrope

27. 05. 1999 21.09

Weimarju, mestecu med Jeno in Erfurtom v nemški deželi Turingiji, je pripadla čast, da je bilo za letošnjo evropsko kulturno prestolnico izbrano kot prvo mesto z območja donedavne vzhodne Evrope - in to upravičeno. V primerjavi z dosedanjimi kulturnimi prestolnicami je izjema tudi po tem, da ni ne nacionalno ne deželno glavno mesto, a po svoji kulturni in umetniški zgodovini prekaša mnoga. Tu so živeli in ustvarjali J.S. Bach, Goethe, Schiller in Liszt, v zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih tega je bilo mesto središče evropskega modernističnega likovnega vrenja, v njem so krajši ali daljši čas delali tudi Paul Klee, Vasilij Kandinsky in Edvard Munch, tu je ze 1904 razstavljal August Rodin, tu je bil ustanovljen Bauhaus - in nenazadnje - gledališče v Weimarju je imelo leta 1919 status nemškega nacionalnega gledališča, mestece pa je bilo v treh desetletjih, ki so sledila, tudi glavno mesto Turingije (do 1952).

Pest nagrad tudi primorskim gledališčnikom

11. 05. 1999 16.35

Primorsko dramsko gledališče (PDG) iz Nove Gorice je 10. maja s predstavo Konec igre Samuela Becketta gostovalo na 6. hrvaškem festivalu malih odrov na Reki. Predstava je v mednarodni konkurenci doživela izjemen uspeh, saj je žirija festivala njenim ustvarjalcem podelila kar tri nagrade: Vitu Tauferju nagrado za režijo, Radošu Bočini nagrado za glavno moško vlogo in Borisu Mihalju nagrado za epizodno vlogo.

Zveza NATO praznuje 50. obletnico z bombami

04. 04. 1999 13.52

Zveza NATO danes praznuje 50. rojstni dan, vendar pa ob tej priložnosti na zavezništvu niso pripravili posebnih praznovanj.

Aprilski stotnik - najdražji portugalski film

03. 04. 1999 13.02

V Cap Espichelu, na jugu Lizbone, so včeraj začeli snemati najdražji film portugalske kinematografije vseh časov. Aprilski stotnik predstavlja dogodke na Portugalskem 25. aprila leta 1974, ko je vojska izvedla revolucijo v državi. Film režira mednarodno najbolj znana portugalska igralka Maria de Medeiros, soproducirale so ga tudi druge države, med njimi Španija, Francija in Italija. Za portugalsko kinematografijo je to doslej največji finančni zalogaj, film bo predvidoma stal 900 milijonov escudov (4,49 milijona evrov). Kamere so sicer prvič stekle konec marca v pokrajini Santarem. Tu je filmska ekipa prenovila krajevno vojašnico, odkoder je leta 1974 odkorakala kolona stotnika Salguiera Maia, enega izmed herojev portugalske revolucije. Na Portugalskem se prav zdaj pripravljajo na praznovanje 25-letnice revolucije. Maria de Medeiros, ki v filmu tudi igra, je želela prikazati vlogo civilnega upora in predvsem vlogo, ki so jo imele soproge vojakov. Po njenem mneju so predvsem žene častnikov možem predstavile ideje razumnikov in uporniškega gibanja, kar jih je prepričalo za upor.

Zadnje besede ujetih ameriških vojakov pred zajetjem

02. 04. 1999 08.02

Pentagon je sinoči objavil zadnje sporočilo, ki so ga svojim kolegom po radijski zvezi poslali trije ujeti ameriški vojaki.

Muzej je moral sneti sliko zaradi prevelikih ušes portretiranca

30. 06. 1998 09.05

Zaradi prevelikih ušes je moral frizijski muzej v nizozemskem mestu Leeuwarden sneti enega od portretov. Podoba nekdanjega župana Van der Meulena je bila izgnana v kletne prostore, ker je vdova upodobljenega župana mestu zagrozila s sodnim procesom. Nizozemski časniki so konec tedna poročali, da je Van der Meulen že v začetku sedemdesetih let, ko je bil portret končan, kritiziral "popolnoma nesorazmerna ušesa" in prepovedal, da bi bila slika razstavljena. Sodnik je tedaj odločil, da smejo sliko pokazati šele deset let po smrti portretiranca. Van der Meulen je umrl leta 1993, frizijski muzej pa je njegovo podobo že zdaj potegnil na plano. "Prav rad bi videl, da pride do soočenja na sodišču," je dejal direktor muzeja van Krimpen. "Prepoved razstavljanja zaradi prevelikih ušes - to vendar ne more več prepričati nobenega sodnika." A mesto se je kljub vsemu ustrašilo sodnega postopka. Na mestu, kjer je visela slika, je zdaj nalepljen listek z napisom: "11. oktobra 2003 bo tu visel portret Van der Meulena."

Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?

20. 02. 1998 16.44

Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.