Koroškem
Položaj slovenske manjšine v Avstriji
07. 02. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je danes sprejel predsednika Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem Marjana Šturma, so sporočili iz DZ. V središču pogovora so bila aktualna vprašanja o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, splošna manjšinska zaščita in dvojezičnost.
Epidemije še ni
31. 01. 2001 00.00
Za nekoliko več dela zdravnikov so v teh dneh kriva akutna obolenja dihal in gripi podobna obolenja. V zadnjem tednu se je število le teh povečalo predvsem v Prekmurju in na Koroškem, najbolj opazno med šoloobveznimi otroci in mladino. Zmerno povečanje za gripi podobnimi obolenji beležijo tudi na celjskem območju, na Goriškem in na Obali. Nevarnosti pred tipično gripo pa zaenkrat še ni.
Vedno več gripi podobnih obolenj
30. 01. 2001 00.00
Na podlagi sporočil udeležencev slovenske mreže za spremljanje pojava akutnih respiratorih okužb in gripe na Inštitutu RS za varovanje zdravja (IVZ) ocenjujejo, da se je v zadnjem tednu število akutnih respiratornih okužb in gripi podobnih obolenj povečalo predvsem v Prekmurju in na Koroškem, najbolj opazno med šoloobveznimi otroci in mladino. Zmerno povečanje števila zbolelih za gripi podobno boleznijo so zaznali tudi na celjskem območju, prav tako pa se je število tovrstnih okužb zmerno povečalo še na Goriškem in na Obali, kjer med povzročitelji akutnih respiratornih obolenj prevladujejo mikoplazma pneumonije in adenovirusi. Na IVZ predvidevajo, da se bo število zbolelih v naslednjem tednu povečevalo.
Pogojna kazen za Likarja
26. 01. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja zaradi izdaje uradne tajnosti obsodili na mesec dni pogojne kazni. Likar je namreč konec leta 1998 novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji razkril del zaupnega dokumenta, v katerem so bili opisani dogodki med osamosvojitveno vojno na Koroškem.
O reformi dvojezičnega šolstva
25. 01. 2001 00.00
Avstrijska zvezna šolska komisija bo danes na Dunaju začela razpravo o reformi dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kot danes še poroča Primorski dnevnik, je avstrijska ministrica za šolstvo Elisabeth Gehrer po ostrem protestu osrednjih organizacij koroških Slovencev v šolsko komisijo kot strokovnjaka imenovala tudi vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško Tomaža Ogrisa.
Tischlerjeva nagrada Mariji Makarovič
24. 01. 2001 00.00
Predstavniki koroških Slovencev so sinoči v Celovcu že 22. podelili Tischlerjevo nagrado, ki jo je za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju tokrat prejela etnologinja, pisateljica in pesnica Marija Makarovič. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Magdalena Tovornik.
Mankoču štiri zmage
14. 01. 2001 00.00
Na 28. mednarodnem plavalnem mitingu v Ravnah na Koroškem se je zbralo 192 plavalcev iz petih držav. Po pričakovanju je bil najboljši posameznik mitinga Ljubljančan Peter Mankoč, evropski prvak na 100 m mešano, ki je zmagal v vseh štirih svojih nastopih in bil tudi najboljši v seštevku treh doseženih izidov. V ženski konkurenci je nastopila bronasta z decembrskega EP v Valenciji Triglavanka Anja Čarman na 200 m hrbtno in v treh nastopih dvakrat zmagala, na 100 m prosto pa je bila 2. Zanimivo je, da jo je v seštevku treh izidov prehitela mlada plavalka Radovljice Park hotel Bleda Anja Klinar.
KHD proti razširjanju slovenščine
01. 01. 2001 00.00
Koroški Heimatdienst (KHD) je v današnjem sporočilu za javnost napovedal, da bo v letu 2001 okrepil "boj proti kolektivni krivdi in odgovornosti naroda za nacistične zločine ter s tem povezanimi milijardnimi odškodninskimi zahtevki". Poleg tega je napovedal, da bo na avstrijskem Koroškem nasprotoval vsem poskusom za razširitev slovenščine kot uradnega jezika in namestitev dvojezičnih krajevnih tabel na podlagi ozemeljskega načela.
Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu
19. 12. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.
Imenovanje enojezičnih ravnateljev
24. 11. 2000 00.00
Okrajni šolski svet v Beljaku na avstrijskem Koroškem je na svoji zadnji seji potrdil imenovanje dveh enojezičnih ravnateljev na dvojezični ljudski šoli v Diči vasi in v Ločah ob Baškem jezeru. Za njuno imenovanje so glasovali člani svobodnjakov (FPÖ) in Avstrijske ljudske stranke (ÖVP).
Za podporo vstopu v EU
24. 11. 2000 00.00
V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.
Razstava Stojana Batiča
23. 11. 2000 00.00
V Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem bodo nocoj odprli razstavo znanega kiparja starejše generacije Stojana Batiča pod naslovom Evropske legende. Batič je s figuralno glavnino svojega kiparstva in zvestobo spomeniškemu kiparstvu NOB soustvaril sliko slovenskega kiparstva in širše tudi sliko celotne slovenske umetnosti XX. stoletja. V tokratnem ciklusu Evropskih legend se Batič predstavlja z malo plastiko, pri kateri se je umetnik motivno oplajal v ljudskem izročilu.
Znova začel drseti plaz iz Podolševe
23. 11. 2000 00.00
Po podatkih celjskega regijskega centra za obveščanje je v zadnjih 48 urah zaradi obilnega deževja proti občini Solčava znova začel drseti plaz iz Podolševe. Opazovalci na štirih točkah ocenjujejo, da je plaz dolg približno 2000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. V zadnjih nekaj urah pa naj bi se premaknil za 2,5 metra.
Primera BSE v Sloveniji ni
21. 11. 2000 00.00
Primera bolezni norih krav oz. goveje spongiformne encefalopatije (BSE) kljub rednim testom Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) v Sloveniji do danes še ni ugotovila, je povedal direktor VURS Zoran Kovač. VURS opravlja teste na živalih, ki kažejo nevrološke motnje, hkrati pa od leta 1996 opravlja tudi t.i. monitoring na naključno izbranih živalih, s čimer ugotavlja stanje v populaciji. Po besedah Kovača bo Slovenija z letom 2001 začela pregledovati goveje črede z novimi testi, s čimer bo lahko dokazala prisotnost oz. neprisotnost BSE pri govedu. Opravljanje testov je pomembno tudi zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji.
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Nov sindikat v farmacevtiki
14. 11. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku novembra izdalo odločbo, s katero je bil Sindikat farmacevtov Slovenije - SIFARM določen kot reprezentativni sindikat v poklicu farmacevt, so sporočili iz omenjenega sindikata. V SIFARM, ki se je ustanovil januarja letos, se je včlanila večina farmacevtov, ki delajo v 76 organizacijah v Sloveniji. Sedaj imajo po podatkih sindikata že 517 članov.
Naporno delo za reševalce
13. 11. 2000 00.00
66 trupel ponesrečenih smučarjev in deskarjev, ki so pred dvema dnevoma tragično preminuli v nesreči vlaka na avstrijskem ledeniku pri Kaprunu, so danes že prepeljali v Salzburg. Iskanje trupel bo trajalo še kar nekaj časa, delo je namreč izredno naporno in nevarno. Po dosedanjih podatkih je žrtev 159, med njimi štirje Slovenci. Ni izključeno, da je mrtvih še več.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Slovencev verjetno ni bilo na vlaku
11. 11. 2000 00.00
Še vedno ni podatkov, ali je bil na vlaku do ledenika tudi kdo od slovenskih smučarjev. Na večini slovenskih turističnih agencij so povedali, da zanimanja za smučanje v Kaprunu še ni, vendar pa je ledenik posebej v predsezonskem času priljubljen predvsem med individualnimi smučarji in člani smučarskih klubov. Na smučarski zvezi pravijo, da naj bi bili na smučiščih Kapruna tudi naši smučarji, in sicer iz smučarskih klubov iz Črne na Koroškem, Luč in mariborskega Branika.
Posledice poplav
08. 11. 2000 00.00
Med tem, ko se je pretok reke Drave na mariborskem območju včeraj
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Vodilna Olimpija na Koroškem
23. 10. 2000 00.00
V 14. krogu Lige SI.mobil v državnem prvenstvu nogometašev bodo v nedeljo, 29. oktobra igrali HIT Gorica - Mura, Tabor - Rudar, Korotan - Olimpija, Domžale - Dravograd, CMC Publikum - Primorje (vse tekme ob 14.00) in Maribor Pivovarna Laško - Koper (ob 16.00).
Dokumentarni film o Janezu Janežu
13. 10. 2000 00.00
Založba Družina je v sodelovanju s TV Slovenija in Kamero d.o.o. izdala kaseto z dokumentarnim filmom v režiji Slavka Hrena o slovenskem misionarju in zdravniku dr. Janezu Janežu z naslovom Dr. Fran na Tajvanu - Portret dr. Janeza Janeža. Film je bil posnet ob deseti obletnici njegove smrti (11. oktober 2000), ko mu je pokrajina Ilan na Tajvanu, kjer je živel od leta 1952 in delal kot zdravnik-kirurg, podelila najvišji častni naziv, ki je bil doslej podeljen samo enemu zdravniku. Scenarista filma Anica Dobrovc in Jože Grebenc sta doma in na Daljnem vzhodu zbirala o Janežu osebna pričevanja ljudi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Snemanje filma se je pričelo lansko jesen in se je zaključilo v letošnjem juliju. V 69 minut trajajočem filmu je uporabljen tudi arhivski material dogodkov na avstrijskem Koroškem leta 1945, ki je tako prvič predstavljen javnosti. Dokumentarec bo predelan tudi v mednarodno filmsko verzijo, ki se bo predstavila na mednarodnih festivalih dokumentarnih filmov. Janez Janež, rojen leta 1913 na Dolskem, je bil po poklicu zdravnik, specializiral se je za kirurgijo, med drugim pa ga uvrščajo tudi med pionirje na področju transfuzije v Sloveniji. Po vojni je zaradi nenaklonjenosti komunizmu prebegnil najprej na avstrijsko Koroško, kjer je bil priča angleškemu vračanju domobrancev Jugoslaviji, a se je rešil in se zaobljubil, da bo odšel v misijon. Tako je odšel na Kitajsko in delal v bolnišnici v Čaotungu, zaradi komunistične revolucije leta 1952 pa je moral zopet bežati, tokrat na Tajvan, kjer se je s kamilijanskimi redovniki naselil v pokrajini Ilan, v Lotungu. Tam je zaslovel kot "čudežni zdravnik", ki zdravi, operira, daruje pacientom svojo kri in za svoje delo ne zahteva plačila. Janež je v bolnici bratov kamilijancev delal 38 let brez dopusta in opravil preko 80.000 operacij, je povedal scenarist filma Jože Grebenc. Tajvanska vlada je Janeza Janeža leta 1963 odlikovala s priznanjem Dobri človek
Čas starih telefonskih številk se izteka
10. 10. 2000 00.00
Telekom Slovenije pred koncem delovanja vzporednega sistema starih in novih številk izvaja še zadnje tehnične prilagoditve sistema. Zaradi združevanja nekaterih nekdanjih omrežnih skupin v nove področne kode, ki je povzročilo, da se prve številke nekaterih številskih blokov prekrivajo, bodo lokalni klici na približno 70.000 starih številk znotraj dosedanjih omrežnih skupin že od 15. oktobra preusmerjeni na odzivnik, ki bo sporočal novo številko. Sicer pa bodo v Telekomu prenehali zagotavljati vzporedno delovanje starega in novega številčenja 20. novembra.
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Mineva 80 let od koroškega plebiscita
07. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni spominjajo 80. obletnice koroškega plebiscita. Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se odločili, da bodo sodelovali na ponedeljkovi slavnostni seji deželnega zbora avstrijske Koroške, osrednje slovesnosti, povorke skozi Celovec, ki bo 10. oktobra, pa se ne bodo udeležili. Na slavnostni seji deželnega zbora v veliki dvorani grbov deželne hiše bo med drugim spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSkS) Bernard Sadovnik.
V DeSUS-u zavračajo očitke
06. 10. 2000 00.00
Prvak DeSUS Janko Kušar je na novinarski konferenci odločno zavrnil očitek, da stranko zanimajo samo pokojnine. Kot je poudaril, je DeSUS že v preteklosti vseskozi podpiral prizadevanja za hitrejšo gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, saj se je zavedal, da je samo ob teh pogojih možno zagotoviti potrebna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za zaprosilo premiera Andreja Bajuka Beneški komisiji v stranki upokojencev menijo, da je velika napaka, odločitev slovenske manjšine na Koroškem glede udeležbe na proslavi ob obletnici Koroškega plebiscita pa v celoti podpirajo.
Slovesnost ob 55-letnici dogodkov v Teharjah
29. 09. 2000 00.00
V Teharjah pri Celju bo v nedeljo, 1. oktobra, slovesnost v spomin na žrtve Teharskega taborišča junija 1945. Slovesnost se bo pričela z mašo mariborskega škofa Franca Krambergerja, po maši pa bo društvo Nova slovenska zaveza, ki slovesnost tudi organizira, za udeležence pripravilo spominski program.
Haider ob obletnici koroškega plebiscita
24. 09. 2000 00.00
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je sinoči ob začetku slovesnostih ob 80. obletnici koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra, spet poudaril, da na avstrijskem Koroškem ne bodo postavili dvojezičnih, nemško-slovenskih krajevnih napisov in da Koroška o tem ne rabi poduka od zunaj. Obenem je Haider tudi izrazil zahtevo, da Slovenija končno prizna pravice tam živeče staronemške skupnosti. Obenem je avstrijsko Koroško označil kot vzor za domovinsko zavest in patriotizem.