Kredit
Ugodna dolgoročna stanovanjska posojila
26. 05. 1999 21.15
Stanovanjski sklad je objavil imena 12 bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. V izbranih bankah bodo varčevalci lahko po izteku določene varčevalne dobe najemali ugodna dolgoročna stanovanjska posojila. Ljudje si bodo svoj stanovanjski kredit lahko privarčevali s pomočjo države v petih ali 10 letih. In sicer tako, da bodo vsak mesec ali pa enkrat letno vplačali dogovorjeni znesek.
Že tretji sindiciran kredit Slovenskim železnicam
29. 04. 1999 20.14
Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Abanka in članice bančne skupine Nove Ljubljanske banke so se povezale v sindikat slovenskih bank, ki je danes s Slovenskimi železnicami (SŽ) podpisal pogodbo o kreditiranju železniške proge med slovensko-madžarskim mejnim prehodom Hodoš in Puconci. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 71,3 milijona evrov. Kot so še sporočili iz Nove Ljubljanske banke, bodo SŽ kredit, ki je zavarovan z državnim poroštvom, v celoti odplačale v 10 letih po zaključenem črpanju.
Žito Vardar Tajsko zaprosil za 24 milijonov mark kreditov
23. 04. 1999 08.39
Žito Vardar je pri Tajski banki zaprosil za kredit v višini 24 milijonov mark. Kredit namerava družba porabiti za izpeljavo projekta modernizacije treh prašičjih farm in mlinov, ki jih ima podjetje v Velesu, Stipu, Svetem Nikoli in Berovem.
V kantini izraelskega parlamenta ne bo hrane ''na kredit''
29. 12. 1998 08.40
Zaradi bližajočih se predčasnih volitev v Izraelu se je zakupnik parlamentarne kantine v knesetu zbal za svoj denar. Hrane ne daje več na kredit - še zlasti pa ne poslancem. Potem ko je predsednik parlamenta Dan Tichon med neko razpravo zadnje dni šaljivo pripomnil, da bo po predčasnih volitvah na kavo v kantino tako in tako prišla samo še polovica starih poslancev, je zakupnik v kantini obesil izvesek z napisom: ''Prosim, da do konca tedna poravnate še neplačane dolgove. Od danes do razpustitve parlamenta ni več kreditov. Kdor ne bo plačal, tudi ne bo jedel.''
S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica
16. 12. 1998 11.02
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.
EIB namenja posojilo za gradnjo avtoceste v Romuniji
08. 12. 1998 08.39
Evropska investicijska banka bo Romuniji odobrila posojilo v višini 250 milijonov dolarjev za gradnjo avtoceste med Bukarešto in črnomorskim pristaniščem Konstanca, je sporočil romunski prometni minister Traian Basescu. Kredit bo dodeljen za dobo 20 let, s petletnim odlogom plačila, sredstva pa naj bi se začela črpati leta 2000. Romunija je že v začetku prejšnjega desetletja pripravila program modernizacije 250 kilometrske omenjene poti, vendar so z deli zaradi pomanjkanja denarja kmalu prenehali.
Kredit Svetovne banke Ukrajini
18. 09. 1998 09.13
Svetovna banke je Ukrajini odobrila kredit v višini 25 milijonov dolarjev. Denar naj bi porabili za subvencije ukrajinskim kmetom ter ustanovitev finančnih ustanov v uralnih območjih. Odplačilna doba kredita je 20 let z 6,18 odstotno obrestno mero.
Sindiciran kredit za nakup vlakov
21. 07. 1998 16.21
Nova Ljubljanska banka, SKB banka in Abanka v vlogi organizatoric kredita ter Koroška banka, LB Banka Domžale in Banka Velenje kot udeleženke so se združile v sindikat slovenskih bank. Ta je s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo o kreditiranju nakupa potniških vlakov proizvajalca Siemens. Vrednost dolgoročnega tolarskega kredita predstavlja protivrednost 189,9 milijona mark. Slovenske železnice bodo kredit v celoti odplačale v 13 letih, zavarovan pa je s poroštvom R Slovenije.
Vlada dala soglasje NEK za pridobitev finančnega kredita
17. 07. 1998 08.42
Vlada je dala soglasje NEK za pridobitev finančnega kredita za financiranje posodobitve v znesku 130 milijonov nemških mark. Omenjeni kredit pokriva 70 odstotkov predračunske vrednosti od skupno 205 milijonov mark, kolikor znašajo vsi projekti modernizacije. Vlada se je seznanila tudi s poročilom o stanju urejanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško glede NEK. Prihodnji teden naj bi se seje začasnega poslovnega odbora NEK udeležila tudi minister Dragonja in hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges. Vlada je po besedah zunanjega ministra Borisa Frleca govorila tudi o odgovorih na poslanska vprašanja v zvezi s sporazumom o obmejnem prometu ter sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško in ob tem naložila MZZ, da odgovore dopolni z dodatnimi pojasnili temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje tega sporazuma.
Tunizija bo dobila štiri posojila Svetovne banke
09. 07. 1998 09.25
Svetovna banka je Tuniziji odobrila štiri posojila v višini 222 milijonov dolarjev ter tako podprla prizadevanja te afriške države za nadaljnji razvoj. Prvi kredit v višini 50 milijonov dolarjev, ki je bil namenjen za modernizacijo infrastrukture, je Tunizija že dobila, nadaljnji trije, namenjeni razvoju zdravstva, šolstva in kmetijstva, pa bodo izplačani proti koncu leta.
Vlada bo najela posojilo v višini 5,21 milijona ekujev za Posočje
12. 06. 1998 08.58
Vlada je na današnji seji sprejela soglasje za najem posojila v višini 5,21 milijona ekujev, ki ga bo namenila za obnovo in razvoj Posočja. Kredit pod ugodnejšimi pogoji bo najela pri Skladu za socialni razvoj pri Svetu Evrope. Sklad naj bi o vlogi za kredit razpravljal že prihodnji teden.
Dodik: Republika srbska ni več mednarodno izolirana
23. 02. 1998 17.11
Premier Republike srbske Milan Dodik je danes izjavil, da njegov obisk v ZDA omogoča srbski entiteti v BIH izboljšanje njenega mednarodnega in še zlasti finančnega položaja.
Zloženka Koliko nas bo stal kredit
08. 02. 1998 10.26
Koliko nas bo stal kredit je naslov zloženke, ki jo je izdalo Združenje bank Slovenije. Zloženka je namenjena občanom, v njej pa bančno združenje skuša na enostaven in razumljiv način predstaviti način izračuna anuitet za posojila ter razliko med obema načinoma izračuna anuitet.