Let 3
Li Peng je novi predsednik kitajskega parlamenta
16. 03. 1998 11.37
Kitajska narodna skupščina je danes dosedanjega premiera Li Penga izvolila za novega predsednika parlamenta. Za 69-letnega Li Penga je glasovalo 2616 članov skupščine, 200 jih je bilo proti, 126 pa se jih je vzdržalo. Kitajski predsednik in partijski voditelj Jiang Zemin pa bo še prihodnjih pet let na čelu državne vojaške komisije, je odločila skupščina. Podpredsednik komisije je na precejšnje presenečenje postal 55-letni Hu Jintao, sicer član politbiroja partije, ki si je tako še povečal možnosti, da leta 2002 Jianga nasledi na čelu komunistične partije, v kateri je zdaj pristojen za ideološka in organizacijska vprašanja.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Mejna starost pri podaljšanju vozniškega dovoljenja bo 80 let
13. 03. 1998 17.36
Državni zbor je na svoji 8. seji med tretjo obravnavo predloga zakona o varnosti cestnega prometa sprejel amandma, ki ga je predlagala poslanska skupina DeSUS, s katerim se mejna starost pri podaljševanju vozniškega dovoljenja premakne s 70 na 80 let, so sporočili iz omenjene poslanske skupine.
Kriminalec za avstrijskega predsednika?
13. 03. 1998 08.11
Obsojeni kriminalec je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Avstrije ob podpori onečaščenega kardinala. Belo Rabelbauerja, znanega kot "moški s kovčkom", ker je leta 1980 poskusil podariti nekaj milijonov šilingov v kovčku konservativni stranki, bo podprl nekdanji dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, piše v sporočilu vodje njegove predvolilne kampanje Karla Steinhauserja. Kardinal Groer, ki se je znašel v osrčju preiskave Vatikana o domnevnem zlorabljanju dečkov v katoliški deški šoli pred več kot dvajsetimi leti, po Steinhauserjevih besedah "podpira Rabelbauerjevo kandidaturo, da bi lahko v javnosti razkril resnične razloge v ozadju zlobne kampanje zoper avstrijske konservativne katolike". 63-letni Rabelbauer, nekdanji Groerjev učenec v katoliški deški šoli v Hollabrunu, je januarja lani odslužil sedem let zapora zaradi prevare. Na avstrijskih predsedniških volitvah 19. aprila bodo kandidirali tudi sedanji predsednik Thomas Klestil, predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt, luteranski nadškof Gertraud Knoll in gradbeniški magnat Richard Lugner.
Frederik De Klerk se ločuje
13. 03. 1998 08.08
Nekdanji južnoafriški predsednik Frederik de Klerk je nedavno priznal izvenzakonsko razmerje, zaradi katerega se namerava ločiti od soproge, s katero je bil poročen 39 let in s katero imata tri odrasle otroke. Predsednik Južnoafriške republike za časa odprave apartheida in dobitnik Nobelove nagrade za mir skupaj z Nelsonom Mandelo leta 1993 je javno priznal, da je zaljubljen v soprogo grškega ladjarja Tonija Giorgiadesa, Elito Giorgiades. 61-letni De Klerk je, kot piše Sunday Times, izjavil, da njegova žena Merike dolgo ni pristala na ločitev, a je na koncu sprevidela, da nima izbire. Po De Klerkovih besedah bosta kljub vsemu ostala dobra prijatelja. Gospa De Klerk ni hotela govoriti z novinarji, medtem ko je gospa Giorgiades za Sunday Times povedala, da se s soprogom dogovarja o nadaljnjih postopkih.
Umrla ena od preživelih s Titanica
12. 03. 1998 08.02
V soboto je v ameriški državi Illinois umrla ena od zadnjih preživelih s Titanica, ki je potonil 14. aprila 1912, Eleanor Johnson Shuman. Vzrok njene smrti ni znan. Kot je povedal predstavnik bolnišnice Elgin, je bila Eleanor stara 18 mesecev, ko je potonil Titanic. Ko je pred nedavnim videla istoimenski film režiserja Jamesa Camerona, ga je označila za "boleče realističnega". Eleanor je po filmu povedala, da se je spomnila krikov in hrupa z ladje, ko se je potapljala. Eleanor je leta 1912 potovala v tretjem razredu z mamo in bratom. Vsi trije so bili rešeni. Od preživelih s Titanica jih živi še šest, najstarejša Winnifred Van Tongerlo ima 93 let, najmlajša Eliza Milvina Dean pa 86.
Suharto sedmič zaprisegel kot predsednik države
11. 03. 1998 10.00
Indonezijski predsednik Suharto je danes že sedmič zaprisegel kot vodja države, potem ko ga je ljudska skupščina včeraj soglasno potrdila na položaju. 76-letni Suharto, ki vlada že 32 let, je zaprisegel pred posvetovalno skupščino, najvišjim indonezijskim organom. 1.000 članov skupščine bo danes izvolilo tudi novega podpredsednika; edini kandidat za položaj drugega najvplivnejšega moža Indonezije je dosedanji minister za tehnologijo Baharudin Jusuf Habibi.
V Vietnamu sta se poročili lezbijki
10. 03. 1998 08.10
V vietnamskem mestu Vinh Long so bili nedavno priča redkemu dogodku - poroki istospolnih oseb. Vzeli sta se 20-letna Cao Tien Duyen ter deset let starejša Hong Kim Huong, kar je prva poroka lezbijk v tem delu Vietnama. Na vietnamskem pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da ne obstaja zakon, ki bi prepovedoval poroke istospolnih oseb, vendar pa le-tem pogosto nasprotujejo lokalne oblasti. Tako je bilo tudi v primeru Duyenove in Huongove, ki pa sta si vseeno izmenjali poročna prstana.
Ali bo Irak priznal, da je bil napad na Kuvajt leta 1990 napaka?
09. 03. 1998 16.12
Kuvajt želi, da Irak prizna, da je bil napad nanj leta 1990 napaka. To mora Bagdad storiti, preden lahko pride do navezave kakršnihkoli stikov med državama, je sporočilo kuvajtsko zunanje ministrstvo. Prav tako mora režim Sadama Huseina izpolniti vse resolucije ZN in izpustiti na stotine Kuvajtčanov, zaprtih v iraških zaporih, navaja isti vir. Sedem let po iraški invaziji na Kuvajt med sosednjima državama še vedno ni nobenih stikov.
Svetovni rekordi padajo
09. 03. 1998 09.25
Na zadnjem dvoranskem atletskem mitingu IAAF letošnje sezone v Sindelfingnu sta bila v ženski konkurenci dosežena dva svetovna rekorda. Američanka Stacy Dragila je v skoku s palico preskočila 4 metre in 48 centimetrov, s čimer je za centimeter izboljšala le dan star rekord Avstralke Emme George, postavljen v soboto v Adeleidi (4,47). Isto višino je nekoliko kasneje preskočila tudi Čehinja Daniela Bartova, vendar je zaradi slabših skokov na prejšnjih višinah osvojila drugo mesto. Drugo rekordno znamko je postavila Romunka Gabriela Szabo v teku na 2.000 metrov. S časom 5:30,53 je za 3 sekunde in 99 stotink izboljšala trinajst let star rekord Američanke Mary Decker-Slaney.
Newyorški senatorji o uporabi mrtvečeve sperme
09. 03. 1998 08.45
Nasprotja med demokrati in republikanci se v senatu zvezne države New York kažejo tudi pri doslej neobdelani temi - kdo lahko odloča o uporabi sperme moškega, ki je umrl.
Od 75 milijonov zaposlenih Kitajcev jih je polovica preveč
09. 03. 1998 08.17
Če naj kitajska državna podjetja poslujejo bolje, bi morali odpustiti polovico od vseh zaposlenih, torej vsakega drugega delavca. Če bi odpustili polovico od 75 milijonov zaposlenih v 300.000 podjetjih, "bi lahko izboljšali njihovo poslovanje," je povedal namestnik ministra gospodarske in trgovinske komisije Chen Qingtai v Pekingu. V primeru, da bi odpustili le tretjino delavcev, bi se po njegovem mnenju poslovanje podjetij ne spremenilo. Chen Qingtai je še povedal, da toliko delavcev, kot bi bilo potrebno, ni mogoče naenkrat odpustiti in da bo ta proces trajal več let.
Francozi so najbolj zaljubljeni na svetu
09. 03. 1998 08.12
Francozi ohranjajo sloves naroda, ki mu ljubezen veliko pomeni, je poročala nemška agencija DPA, sklicujoč se na revijo Psychologie. Ta je nedavno izvedla anketo, v kateri je kar 64 odstotkov povprašanih izjavilo, da so zaljubljeni. Anketa je še pokazala, da 95 odstotkov Francozov podpira geslo L'amour toujours (večna ljubezen), saj menijo, da se je mogoče zaljubiti v kateremkoli življenjskem obdobju. Zelo francoski so bili tudi odgovori v zvezi z zvestobo: za kar 67 odstotkov vprašanih zvestoba ni temeljnega pomena za dober odnos s partnerjem. V anketi je sodelovalo 1.016 oseb, starejših od 15 let.
Kitajcu odstranili dva od treh jezikov
09. 03. 1998 08.09
Nek kitajski kmet, ki je imel tri jezike, lahko po uspešni operaciji ponovno normalno je in govori. 32-letni Xiang Shihua iz province Sečuan na jugozahodu Kitajske se je sicer rodil z enim jezikom, toda pri petih letih mu je zrasel drugi jezik, kasneje pa še tretji. Xiang Shihua tako celih dvajset let ni mogel govoriti, užival pa je le tekočo hrano. Zdravniki, ki so odstranili oba odvečna jezika, so povedali, da je bil vzrok za "prirastek" neke vrste fibrom oziroma bula veziva.
Afrika se približuje Evropi, gladina Jadranskega morja se zvišuje
09. 03. 1998 08.08
Na podlagi analiz nizov satelitskih fotografij so sodelavci Italijanske vesoljske agencije ASI izračunali, da se Afrika s hitrostjo 6,5 milimetra na leto približuje Evropi. Geologi iz Milana tudi menijo, da to "premikanje" afriške celine vpliva neposredno na Apeninski polotok, da se ta premika v severovzhodno smer. Obenem s tem se morska gladina na severozahodu Jadranskega morja zvišuje za 2,5 do tri milimetre letno. Če se bo ta geološki proces nadaljeval, je mogoče pričakovati, da bo čez kakih tisoč let morje poplavilo dolino reke Pad ob njenem izlivu.
Norveška namerava staršem plačati skrb za otroke
08. 03. 1998 10.47
Ker se Norveška sooča s kroničnim pomanjkanjem centrov za celodnevno varstvo otrok, namerava vlada plačati skrb za otroke tistim staršem, ki ostajajo doma. Omenjena ponudba je razdelila feministke in tradicionaliste v tej sicer zelo egalitarni državi. Kot je povedala Kristin Mile, norveška predstavnica za pravice žensk, naj bi odločitev pomenila korak nazaj k tradicionalnim vlogam žensk, ki naj bi se tako znova vrnile "v kuhinje".
Iračan zaradi tatvin obsojen na 165 let zapora
07. 03. 1998 10.20
Sodišče v Kirkuku na severu Iraka je nekega Iračana obsodilo na skupaj 165 let zapora zaradi vrste tatvin, piše časnik al-Zauraja. Obsojeni naj bi po pisanju omenjenega časopisa zagrešil dvajset tatvin med Bagdadom in 300 kilometrov severnejšim Kirkutom.
Prizadevanja SND za reformo s ciljem tesnega sodelovanja
06. 03. 1998 16.11
Skupnost neodvisnih držav namerava več kot šest let po ustanovitvi s temeljito reformo pospešiti sodelovanje med državami članicami. Predsedniki vlad SND so danes v Moskvi dosegli soglasje o sklicu meddržavnega foruma, ki naj bi do jeseni oblikoval predloge glede omenjene reforme, podpisali pa so tudi enajst dokumentov, med njimi konvencijo o meddržavnih korporacijah, sporazume o skupnem kmetijskem trgu ter postopku za obojestransko izpolnjevanje resolucij gospodarskih in arbitražnih sodišč. Ker je pri podpisu sporazumov prišlo do nekaterih razhajanj v mnenju, vseh enajstih sporazumov niso podpisale vse države.
Erdemović obsojen na pet let zapora
05. 03. 1998 10.58
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji s sedežem v Haagu je danes bosanskega Hrvata, sicer pripadnika vojske bosanskih Srbov, Dražena Erdemovića obsodilo na pet let zapora zaradi sodelovanja v množičnem poboju muslimanskih civilistov v Srebrenici julija 1995.
Oklahoma na poti uzakonitve kastracije
04. 03. 1998 09.50
Ameriški mediji poročajo, da bo zvezna država Oklahoma kmalu postala prva, ki bo uzakonila kastracijo kot kazen za posiljevalce, sodomiste in pedofile.
Na OI tudi lokostrelski biatlon?
03. 03. 1998 19.08
Mednarodni olimpijski komite si prizadeva povečati število športnih panog na zimskih olimpijskih igrah. Kot kaže, bodo na svoj račun prišli ljubitelji lokostrelstva. Mednarodni zvezi za biatlon in lokostrelstvo sta namreč v torek začeli z dogovori, da bi lokostrelski biatlon uvrstili pod okrilje IBU in ga organizirali tudi na velikih tekmovanjih. Lokostrelski biatlon, kombinacija smučarskega teka in streljanja z lokom, sicer prirejajo že nekaj let, a doslej brez podpore IBU.
Kovinotehna bo z ameriškim partnerjem povečevala prodajo
03. 03. 1998 16.56
V trgovski družbi Kovinotehna so po predhodnih podatkih lani prodali za 407 milijonov nemških mark izdelkov, kar je realno za osem odstotkov več kot predlani, dobiček pa je znašal 77 milijonov tolarjev, je na današnji tiskovni konferenci dejala Milena Sedovnik, članica uprave za ekonomiko in kadre.
Stanovanjski sklad že sprejema vloge za posojila
02. 03. 1998 16.26
Stanovanjski sklad RS je z današnjim dnem začel sprejemati vloge na 22. razpis ugodnih dolgoročnih stanovanjskih posojil, ki so tokrat namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš za družine z najmanj enim otrokom, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.
Umrl italijanski slikar Toti Scialoja
02. 03. 1998 13.52
V Rimu je v nedeljo za posledicami srčnega infarkta umrl 84-letni italijanski slikar in pesnik Toti Scialoja. Scialoja je v mladosti veljal za ekspresionista in kot figurativni slikar zavračal tedaj prevladujočo smer francoskega abstraktnega slikarstva. Sredi 50-ih let pa se je Scialoja vendarle tudi sam obrnil k abstraktni umetnosti. Med bivanjem v Združenih državah je namreč dobil navdih pri avtorjih, kot so Willem de Kooning, Jackson Pollock in Mark Rothko. Italijanski tisk ga danes opredeljuje kot "pesnika barve in geste".
Nov zaplet z vodenjem EBRD
02. 03. 1998 11.10
Belgijski finančni minister Philippe Maystadt, ki je ves čas veljal za najresnejšega kandidata za vodilno mesto v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), se odpoveduje tekmi za položaj, ki ga je konec januarja zapustil Francoz Jacques Larosiere.
Srbska vlada bo podprla domačo avtomobilsko industrijo
02. 03. 1998 08.40
Srbska vlada namerava s finančno injekcijo v višini 270 milijonov dinarjev zagnati domačo avtomobilsko industrijo. Tovarna avtomobilov Zastava v Kragujevcu naj bi po vladnih načrtih do konca leta 1998 izdelala 24.000 vozil, od tega 10.200 za izvoz v Egipt, na Poljsko, Češko, Slovaško, v Makedonijo in Slovenijo. Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija, naj bi šlo za avtomobile, izdelane po stari Fiatovi licenci. Po besedah srbskega ministra za privatizacijo Milana Beka skuša vlada s to potezo okrepiti položaj Zastave pri morebitnih pogajanjih s tujim strateškim partnerjem. Konec 80. let so v Zastavi izdelali 150.000 osebnih vozil, po razpadu Jugoslavije pa se je podjetje s 13.500 zaposlenimi znašlo v hudih težavah.
Protestni shod za ukinitev sankcij proti Iraku
01. 03. 1998 10.29
Pred sedežem OZN v New Yorku se je v soboto zbralo okrog 1500 protestnikov, ki so zahtevali ukinitev sankcij proti Iraku. Ameriški mediji so odkrili, da je bil v množici tudi nekdanji državni tožilec Ramsey Clark, ki je bil na položaju v času predsednika Lyndona Johnsona. Protestniki, večinoma arabskega porekla, so zahtevali ukinitev sankcij, ki trajajo že sedem let in Iraku prepovedujejo izvoz nafte, razen za nakup hrane in zdravil. VS OZN v teh dneh razpravlja o resoluciji, s katero bo potrdil sporazum med generalnim sekretarjem Kofijem Ananom in iraškim predsednikom Sadamom Huseinom, vendar z njo, kljub protestom, ne bodo ukinjali sankcij.
Francija in Nemčija dosegli dogovor o vodenju Evropske centralne banke
28. 02. 1998 12.00
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac naj bi po pisanju nemškega tednika Focus dosegla kompromis glede predsedovanja bodoči Evropski centralni banki. Časnik se sklicuje na vire blizu vladi v Bonnu. V skladu s kompromisom naj bi Francija dobila položaj podpredsednika banke, a pod pogojem, da bo čez osem let na čelo banke prišel Francoz. Prvi predsednik banke naj bi bil Nizozemec Wim Duisenberg. Nemčija Duisenbergovo kandidaturo podpira, medtem ko je Pariz za ta pomemeben položaj predlagal guvernerja francoske centralne banke Jean-Claudea Tricheta. V uradu nemškega kanclerja novice niso niti potrdili niti zanikali.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.