Let

Sanchezova ni ušla davkarjem

18. 09. 1999 08.54

Španska teniška igralka Arantxa Sanchez-Vicario bo kot kaže morala španskim davčnim oblastem plačati zaostale obveznosti v vrednosti 7,5 milijona dolarjev. Sodišče v Barceloni je namreč ugotovilo, da postopek davčnih inšpektorjev, ki so leta 1995 preiskali igralkino hišo, ni bil nepravilen, kot je v pritožbi navedla Sanchez-Vicario.

V bližini pariškega letališča našli galsko nekropolo

17. 09. 1999 19.59

V bližini pariškega letališča Roissy so arheologi našli galsko grobišče, ki naj bi bilo staro več kot 2300 let. Najpomebnejša najdba je grob z ostanki moškega, ki leži na vozu z dvema kolesoma; najdbo dopolnjujejo številni okrasni bronasti predmeti in dve veliki glineni vazi. Izkopavanja so trajala tri leta in v tem času so pregledali skoraj 220 hektarov zemlje. Najdbe naj bi po mnenju arheologov spremenile dosedanje prepričanje, da so bili Kelti preprosto ljudstvo.

50. obletnica sejma

17. 09. 1999 19.58

Jutri bo poteklo 50 let od prvega povojnega Frankfurtskega knjižnega sejma. Na sejmu je 18. septembra leta 1949, takrat še v Pavlovi cerkvi, sodelovalo 205 izključno nemških razstavljavcev, ogledalo pa si ga je 14.000 obiskovalcev. Odtlej se je knjižni sejem razvil v največje svetovno srečanje v panogi. Organizatorji letošnjega, 51. sejma, ki bo potekal od 13. do 18. oktobra, pričakujejo kakih 300.000 obiskovalcev in 6.600 razstavljavcev iz 111 držav. Na sejmu bodo predstavili skoraj 90.000 novih knjižnih izdaj - pred 50 leti je bilo teh točno 1.064. Leta 1949 je ''sejemsko pisarno'' predstavljala vsega ena pisalna miza, na katero so postavili edini telefon. Letošnji sejem naj bi obiskalo 10.000 novinarjev, za katere je pripravljeno veliko novinarsko središče. Korenine knjižnega sejma segajo sicer že v srednji vek; že nekaj let po Guttenbergovem izumu tiska se je Frankfurt razvil v najpomembnejše knjižno središče Evrope.

Otroci, žrtve min iz BiH letovali v Sloveniji

17. 09. 1999 11.36

Rdeči križ Slovenije in Mednarodna ustanova - Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH (ITF) sta v otroškem letovišču Debeli rtič od prejšnje sobote, 11. septembra, gostila 13 otrok, žrtev min ter njihovih spremljevalcev iz Bosne in Hercegovine. Kot so sporočili iz omenjene fundacije, so otroke, stare od petih do petnajstih let, med letovanjem pregledali tudi strokovnjaki Inštituta za rehabilitacijo RS iz Ljubljane.

Višja plača ameriškega predsednika

17. 09. 1999 11.07

Ameriški senat je danes odobril povišanje letne plače predsednika ZDA, ki naj bi po novem znašala 400.000 dolarjev.

Darežljiva Bill in Melinda Gates

17. 09. 1999 07.59

Vodja podjetja Microsoft in eden najbogatejših prebivalcev planeta Bill Gates in njegova soproga Melinda, sta darovala milijardo dolarjev za štipendijski program v korist etničnih manjšin ZDA. Z denarjem želita podpreti univerzitetno izobraževanje mladih črncev, Indijancev in priseljencev iz Latinske Amerike, sta včeraj na tiskovni konferenci v Seattlu sporočila zakonca.

Je bil Pele nasprotnik vojaškega režima?

16. 09. 1999 22.34

Izjava bivšega brazilskega nogometnega zvezdnika Peleja, da je bil v sedemdesetih letih oster nasprotnik vojaškega režima v Braziliji, je v brazilskih medijih naletela na oster odmev. Pele je v nedeljski televizijski oddaji dejal, da se ni udeležil svetovnega prvenstva (SP) v Nemčiji leta 1974 zaradi nasprotovanja tedanjemu vojaškemu režimu. Mnogi brazilski novinarji trdijo, da je ta izjava daleč od resnice, saj naj bi njegova dejanja in izjave v tistem času dokazovale prav nasprotno.

MOS v znamenju inovatorjev

16. 09. 1999 20.17

Na dnevu inovatorjev, ki ga na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu že tradicionalno prireja Pospeševalni center za malo gospodarstvo, so danes predstavili 63 inovacij, od tega so jih priznanja prejelo 39. Podelili so 20 bronastih, isto število srebrnih ter sedem zlatih priznanj. Sicer pa so domači inovatorji ob robu sejma govorili o svojih težavah. Kot so poudarili, jih pestijo predvsem denarne težave pri uvajanju inovacije na trg ter pri njeni promociji v tujini. Čeprav pri tem pomagajo določene institucije, je te pomoči še vedno premalo.

O ruskem filmu tudi na srečanju z gosti

16. 09. 1999 18.15

O retrospektivi ruskega filma, ki se bo pod naslovom Nedokončane pesmi - ''kontroverzne'' mojstrovine ruskega povojnega filma drevi začela v kinoteki, bo tekla beseda tudi na jutrišnji novinarski konferenci z ruskimi filmskimi gosti v čitalnici Arhiva Republike Slovenije.

Razstava Bionika v Tehničnem muzeju v Bistri

16. 09. 1999 14.37

Minister za kulturo Jožef Školč bo danes ob 17. uri v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl mednarodno razstavo Bionika. Pripravili so jo v deželnem muzeju za tehniko in delo v nemškem Mannheimu. Pred odprtjem razstave bo ob 16. uri Rudolf Bannasch z berlinske tehnične univerze predaval na temo Bionika - povzetki raziskav o kopenskih in vodnih živalih.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

16. 09. 1999 13.27

V Narodni galeriji v Ljubljani bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan danes ob 18. uri kot uvod v novo razstavno sezono odprl reprezentativno razstavo Zakladi slovenskih cerkva - zlatarska umetnost in obrt. O razstavi bo spregovorila njena avtorica Marjetica Simoniti, slavnostni nagovor pa bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Razstava s 194 eksponati bo na ogled do 19. decembra. Z deli zlatarjev in pasarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja ter mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč je Narodna galerija postavila na ogled izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30. let 20. stoletja.

Strokovno srečanje ortopedov in travmatologov

16. 09. 1999 12.04

V Portorožu se je danes začelo tridnevno strokovno srečanje ortopedov in travmatologov, ki se ga udeležuje približno sto zdravnikov z vsega sveta. Srečanje poteka v okviru mednarodnega svetovnega združenja SICOT, namenjeno pa je predvsem mlajšim specialistom, ki bodo tako dobili priložnost za predstavitev svojega dela in poklicnih uspehov.

Potrjena nova Evropska komisija

15. 09. 1999 20.03

Evropski parlament je danes potrdil imenovanje nove Evropske komisije na. S potrditvijo ekipe Romana Prodija je končana institucionalna kriza, ki je v Evropski uniji nastopila potem, ko je marca letos zaradi obtožb o finančnih in drugih nepravilnostih odstopila prejšnja komisija Jacquesa Santerja.

Lloyd Weber načrtuje ''politični'' muzikal

15. 09. 1999 16.54

Andrew Lloyd Weber načrtuje nov muzikal s politično vsebino, v katerem naj bi bilo v središču pozornosti življenje mlade generacije v konfliktni Severni Irski. V muzikalu The Beautiful Game želi britanski skladatelj uspešnic osvetliti življenje mladostnikov ''med nogometom in vero''.

Izpustili zloglasnega protestantskega terorista

14. 09. 1999 19.21

Iz zapora Maze v Belfastu so danes izpustili enega najbolj zloglasnih protestantskih teroristov na Severnem Irskem, Johnnyja Adaira. 34-letni Adair, imenovan tudi >>Nori pes<<, je v zaporu prestal le štiri od 16 let kazni, na katero je bil obsojen leta 1995 zaradi spodbujanja k terorističnim umorom.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

14. 09. 1999 17.53

Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva, s podnaslovom Zlatarska umetnost in obrt. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti. Z gradivom, zbranim iz vse Slovenije, bo predstavljena umetnost oblikovanja in krašenja s srebrom in zlatom kot posebno področje zlatarske obrti, ki se je posvečalo izdelavi nevsakdanjih predmetov, namenjenih cerkvenemu obrednemu bogoslužju. Zlatarski izdelki za sakralno rabo so po materialu dragocen, po rabi poseben, po likovni govorici pa nepogrešljiv del umetniškega oblikovanja.

V zaporu prebil dodatnih 19 let, ker se je izgubila razsodba

14. 09. 1999 08.28

David Marshall Brown iz ameriške zvezne države Pennsylvanije, ki je bil leta 1965 obsojen zaradi umora, je v zaporu presedel dodatnih 19 let, potem ko so izgubili razsodbo sodišča. 54-letnega Browna bi morali izpustiti iz zapora leta 1980. To pa se je zgodilo šele prejšnji teden, ko je njegov odvetnik našel dokument, v katerem so navedeni pogoji odločitve sodišča. Brownov odvetnik je dokument našel v dosjeju Brownovega soudeleženca v zločinu, ki so ga iz zapora izpustili že pred 23 leti. Omenjena sta leta 1965 sodelovala v ropu trgovine, v katerem je bil ubit njen lastnik. Tožilstvo je povedalo, da je že v sredini 70. let prenehalo nasprotovati izpustitvi Browna iz zapora, zato ne ve, zakaj je slednji tako dolgo ostal v zaporu.

Več kot 160 mrtvih v bojih na severu Šrilanke

13. 09. 1999 21.33

V hudih bojih med vladnimi enotami in tamilskimi separatisti na severu Šrilanke je od včeraj umrlo več kot 160 ljudi.

Kenzo po 30 letih odhaja v pokoj

12. 09. 1999 11.57

Slavni modni oblikovalec Kenzo se je odločil, da zapusti modno hišo, ki jo je ustanovil pred 30 leti. Svoje delo bo prepustil naslednikoma Francozu Gillesu Rosieru, ki bo skrbel za žensko kolekcijo, Danec Roy Krejberg pa bo pripravljal moška oblačila. Kenzo je pojasnil, da si je že dolgo želel, da bi imel čas tudi za druge stvari v življenju, kot sta potovanje in druženje s prijatelji. Kenzo se je rodil leta 1939 v japonskem mestu Himeji. V Francijo je prispel leta 1965, kjer je pet let pozneje predstavil svojo prvo kolekcijo oblačil. Z veselimi in barvno pisanimi oblačili se je Kenzo kmalu priljubil širšemu občinstvu. V desetih letih, ki so sledila, je Kenzo pripravljal modne revije po Aziji in v New Yorku. Leta 1988 je izdelal svoj prvi parfum. Sočasno je družba Kenzo začela odpirati butike z oblačili po celem svetu. Družba ima sedaj 37 butikov, 124 prodajaln in 500 sodelavcev. Kenzo se bo s svojo zadnjo kolekcijo pomlad-poletje 2000 predstavil 7. oktobra v Parizu.

Ženi ni povedal, da ima raka

12. 09. 1999 11.31

Tajvanskega zdravnika Chien Chih-hunga je sodišče obsodilo na šest let in pol zaporne kazni zaradi poskusa umora svoje soproge Tang Hsiu-pin. Obsojeni namreč soprogi ni povedal, da ima raka na dojki, saj se je želel poročiti s svojo ljubico. 40-letni Chien je leta 1995 soprogi dejal, da zatrdlina, ki jo je odkril na njeni dojki, ni rakasta. Nekaj mesecev pozneje je Tang opazila, da krvavi iz dojke, vendar pa ji je soprog dejal, da se je med kopanjem preveč podrgnila po dojki. Po ugotovitvah sodnika je Chien želel, da njegova soproga umre, da bi se tako lahko poročil s svojo ljubico.

Madžarska - Hrvaška 15:12

12. 09. 1999 08.31

Vaterpolisti Madžarske so v Firencah ubranili naslov evropskih prvakov, potem ko so v finalu s 15:12 premagali reprezentanco Hrvaške.

Ustanovljene skupne mirovne sile balkanskih držav

11. 09. 1999 22.14

Danes so na srečanju vrhovnih vojaških uradnikov iz šestih balkanskih držav ter Italije ustanovili skupno mirovno vojsko, ki bo pomagala vzpostavljati mir na tem kriznem območju. Bolgarski predsednik Petar Stojanov je ob tej priložnosti povedal, da srečanje izraža željo po dobrih sosedskih odnosov ter poskus vzpostavitve stabilnosti. Poleg organizatorke srečanja Bolgarije so sodelovali še predstavniki Albanije, Grčije, Italije, Makedonije, Romunije ter Turčije.

30 let sodelovanja med Marburgom in Mariborom

11. 09. 1999 17.53

V viteški dvorani mariborskega gradu je bila danes osrednja slovesnost ob 30-letnici partnerstva in prijateljskega sodelovanja med Mariborom in Marburgom iz Nemčije, na kateri so se zbrali številni predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v Mariboru, uradna delegacija iz Marburga, nemška veleposlanica v Sloveniji Heike Zenker in drugi gosti. O pomenu izmenjave izkušenj in sodelovanja med obemi mesti sta na slovesnosti spregovorila mariborski župan Boris Sovič in nadžupan iz Marburga Dietrich Moller, ki sta podpisala tudi listino o nadaljnjem medmestnem prijateljskem sodelovanju.

Umor na Zaloški cesti v Ljubljani

11. 09. 1999 17.52

Na Zaloški cesti v Ljubljani je danes zjutraj pred lokalom Bounty prišlo do streljanja; o tem je bila Policijska uprava Ljubljana obveščena ob 3.59. Neznani moški iz še neidentificirane skupine je streljal na državljana Bosne in Hercegovine Nermina A., rojenega leta 1963, ki je na kraju streljanja podlegel poškodbam. Po podatkih ljubljanske PU naj bi bil Nermin A. policiji že znan, bil pa je brez stalnega prebivališča in brez urejenega statusa v Sloveniji. Poleg tega je bil okoli 4. ure zjutraj v ljubljanski Klinični center zaradi strelne poškodbe v predelu pasu pripeljan Ljubljančan K.Š., rojen leta 1973. Domnevno je K.Š. zaposlen v lokalu Bounty in bi lahko bil poškodovan pri omenjenem streljanju.

Finančni ministri EU o uskladitvi davkov

11. 09. 1999 17.35

Finančni ministri držav članic EU nadaljujejo dvodnevno srečanje v finskem mestu Turku. Današnje pogovore bodo osredotočili na vprašanje davkov, vendar na tokratnem srečanju še ne pričakujejo dokončnih dogovorov.

Zreški Unior slavi 80 let obstoja

11. 09. 1999 17.28

Zreško podjetje Unior danes slavi velik jubilej - 80-letnico svojega obstoja. Celodnevne slovesne proslave se v Zrečah poleg 2500 povabljenih poslovnih partnerjev, zaposlenih in lokalnih političnih veljakov udeležuje tudi predsednik države Milan Kučan, ki je v svojem govoru ob tej priložnosti poudaril pomembnost vpetosti zreškega podjetja s krajem in njegovimi prebivalci.

Zakladi slovenskih cerkva v Narodni galeriji

11. 09. 1999 12.18

Od 16. septembra do 19. decembra bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Zakladi slovenskih cerkva. Za razstavo so izbrali 194 eksponatov, s katerimi želijo prikazati tista izpovedno najbolj značilna ali po mojstrstvu izdelave najbolj dognana zlatarska dela, ki so se ohranila na Slovenskem v razponu od 13. stoletja do 30-ih let 20. stoletja. Gre za dela zlatarjev in pasarjev, ki so ustvarjali v Ljubljani, Mariboru in Celju, ter dela mojstrov zlatarske obrti iz drugih evropskih središč, kot so Augsburg, Fulda, Straubing, Nuernberg, Einsideln, Dunaj, Gradec, Benetke, Rim in Pariz. Ob razstavi je izšla monografija s katalogom del. Avtorica razstave je Marjetica Simoniti.

Kouchner o Kosovu

11. 09. 1999 11.41

Posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN na Kosovu Bernard Kouchner je sinoči Varnostnemu svetu poročal o delu misije ZN na Kosovu (UNMIK), kasneje pa se je udeležil sestanka posebne skupine, imenovane Prijatelji generalnega sekretarja za Kosovo. Kouchner je novinarjem na sedežu OZN dejal, da bodo ZN in kosovsko prebivalstvo potrebovali več let za odpravo ozračja maščevalnosti in sovraštva, ki ga dodatno vzpodbujata odkrivanje množičnih grobov ter nasilje proti manjšinam.

Gadafi izumil visokotehnološki avtomobil

11. 09. 1999 08.56

Vas zanima, kaj je vseh letih sankcij proti Libiji počel njen voditelj Moamar Gadafi? Ukvarjal se je z izumom visokotehnološkega avtomobila v obliki rakete. Prototip zelene barve so odkrili v ponedeljek. V njem je prostora za pet potnikov, zračne blazine pa so nameščene po celotni notranjosti avtomobila. V avtomobilu so še zložljiv odbijač in stikalne plošče s hidravličnim sistemom, je povedal generalni komisar Libijsko-arbskega investicijskega podjetja Al-Dukali Al-Mugaryef. Po njegovih besedah je namen razvoja takšnega avtomobila v poudarjanju Gadafijeve skrbi za človeštvo in človeško življenje. Najbolj nestrpni bodo morali na avtomobil počakati še nekaj let, ko bo avtomobil prišel na tržišče. Cena avtomobila bo dostopna, tako da bo lahko vsak moški in vsaka ženska James Bond, je še dejal al-Mugaryef.

120 let podjetja Delamaris, 130 let Radenske

10. 09. 1999 21.07

V Izoli danes pranujejo. Pred 120-timi leti so namreč v podjetju Delamaris napolnili prvo konzervo z ribami. Potem je šlo podjetje skozi različna obdobja vzponov in padcev; Delamaris je bil celo druga največja tovarna ribjih konzerv v nekdanji Jugoslaviji. Zdaj se uspešno znova postavlja na noge; 360 delavcev zdaj izdela letno že skoraj 23 milijonov pločevink, proizvodnjo pa nameravajo v naslednjih letih kar podvojiti in se približati nekdanjim najboljšim časom.